vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba.
Ker gre za pravdo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev, so v pogledu vrednosti spornega predmeta, neupoštevni tožnikovi izračuni o neto vrednosti skupnega premoženja (vrednost stanovanja po odštetju zneska ob razpadu življenjske skupnosti še neodplačanega kredita), prav tako pa ni mogoče pri vrednotenju upoštevati zgolj razlike med deležem tožnika, ki je nanj vpisan v zemljiško knjigo in vtoževanim deležem.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - aktivni družbenik - pasivni družbenik - možnost vplivanja na poslovanje - enoosebna družba
Dolžnik je kot družbenik v enoosebni družbi imel več možnosti ukrepanja po korporacijskem pravu, pa jih ni izkoristil, kar pa ne pomeni, da je bil pasivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS. Dolžnik je namreč ostal pasiven po svoji volji, zato gre to v njegovo škodo, ne more pa vplivati na njegovo pasivno ravnanje, na njegov status aktivnega družbenika v družbi.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – povrnitev škode neposredno od delavca – namerna povzročitev škode – kvalifikatorna oblika krivde – nestrokovna izvedba zobozdravstvene storitve – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede namernega ravnanja toženca je na tožnici, pri čimer zgolj abstraktno zatrjevanje naklepa, ki je pravni zaključek oziroma zakonski pojem, ne zadošča. Pravni sklep o namerni povzročitvi škode je odvisen od konkretnih trditev o dejstvih glede zavedanja protipravnega ravnanja in volje doseči prepovedano posledico. Tožnica je tista, ki mora najprej navesti vsa pravotvorna dejstva, ki so odločilna za presojo o obstoju najtežje oblike krivde. Šele nato je mogoče prevaliti trditveno in dokazno breme o nasprotnem na toženca.
sodni depozit – izjava o depozitu – napotitev na pravdo – zavrženje pritožbe
Šele, ko je depozit položen, se nasprotnega udeleženca pozove, da naj se izjavi, ali položeno stvar sprejema (do tega trenutka pa je postopek enostranski in se ga „ne tiče“). Pred položitvijo stvar v depozit pa so vsi pozivi nasprotnemu udeležencu preuranjeni (brezpredmetni), prav tako ne morejo začeti teči roki za dvig depozita.
posojilna pogodba – namensko posojilo – prevzem dolga – nastanek obveznosti – podpis pogodbe – knjiženje pogodbe – ničnost
Obveznost dolžnika nastane (ob odsotnosti kakega pogoja ali roka) s trenutkom podpisa pogodbe in ne morebiti s trenutkom knjiženja pogodbe v računovodske bilance.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivna nevarnost – konkretno ravnanje stranke – onemogočanje ali otežitev izpolnitve terjatve
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati subjektivno in konkretno delovanje nasprotne stranke v smeri onemogočanja ali oteževanja izterjave, ki pa mora pripeljati do objektivne posledice, torej do stanja, ko je (oziroma bo) izterjava ogrožena. Zgolj odtujitev poslovnega deleža, za katerega ni jasno, kakšna je bila njegova vrednost, pa takšne nevarnosti ne izkazuje. Še posebej upoštevaje vrednost denarne terjatve in dejstvo, da ima toženec nepremično premoženje, na katerega kot sredstvo zavarovanja meri tudi začasna odredba.
začetek postopka zaradi insolventnosti - vpliv na izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti,niti ob ugoditvi ugovoru, sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči. Za takšno odločitev namreč v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ niti v kakšnem drugem zakonu nima pravne podlage.
Določbo 1. odstavka 158. člena ZPP o izpolnitvi zahtevka je treba razlagati v smislu pripoznave zahtevka, ki izključuje upravičenost toženke do povrnitve njenih stroškov, ki so ji nastali z neupravičenim upiranjem zahtevku. Ker je bila tožeči stranki terjatev, ki jo je uveljavljala v predmetni pravdi, v stečajnem postopku priznana, tožbo pa je umaknila takoj po objavi sklepa o preizkusu terjatev, tožena stranka ni upravičena do povrnitve priglašenih stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
regresni spor med zavarovancem in zavarovalnico – dokazno breme – utemeljenost izplačila odškodnine – kršitev zavarovalne pogodbe – razbremenitev odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – omejitev višine povračilnega zneska – akcesorne terjatve
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, to je, da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo in (ali) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo.
Omejitev višine povračilnega zneska se namreč ne razteza na obresti in stroške. Omejeni znesek predstavlja le maksimizacijo glavnice, to je zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov in drugo) v njem niso zajete.
ZIZ člen 15, 176. ZPP člen 243, 339. ZEN člen 8. ZG člen 47, 47/6.
ustavitev postopka po uradni dolžnosti – absolutna bistvena kršitev – postavitev izvedenca - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi – nezmožnost zaznambe sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dela nepremičnine
Ker je v postopku sporno, ali je parcelacija nepremičnine po že izdelanem elaboratu sploh mogoča, bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti mnenje izvedenca geodetske stroke. Samo namreč ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, odločitve o tem pa tudi ne more kar pavšalno opreti na dopis družbe X.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074156
OZ člen 5, 239, 244. SPZ člen 38, 38/6.
pogodbena odškodninska odgovornost – prodaja nepremičnine – kršitev pogodbe – pojasnilna dolžnost prodajalca – cena tržne vrednosti nepremičnine – zamolčanje dejstev – kršitev načela vestnosti in poštenja – razbremenitev odgovornosti
V prodajni pogodbi je bila dogovorjena široka pojasnilna dolžnost prodajalca glede okoliščin, ki bi imele za posledico ogrožanje interesa kupca. Ravnanje prodajalca, ki je zamolčal, da je pred sklenitvijo pogodbe na sestanku z občino (zaradi nameravane rekonstrukcije ceste) soglašal s ceno, ki je bila za kar 60% nižja od te, za katero je toženec nato prodal nepremičnine tožniku, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Toženec (prodajalec) je zato kršil pogodbeno obveznost, kar utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost.
zahteva za povračilo stroškov - pravočasnost zahteve - domneva umika tožbe - konec postopka zunaj obravnave - prvi narok za glavno obravnavo - izostanek obeh strank
Glavne obravnave ni mogoče opraviti brez vsaj prvega naroka za glavno obravnavo, slednjega pa ni mogoče opraviti, če nobena od strank ne pride nanj. Ker se prvi narok za glavno obravnavo začne s podajanjem tožbe, pravdni stranki pa nista prišli na prvi narok za glavno obravnavo, pogoji za opravo prvega naroka niso bili izpolnjeni in prvega naroka ni bilo mogoče opraviti, kar nadalje pomeni, da glavne obravnave ni bilo mogoče opraviti in jo zaključiti. Sodišče prve stopnje je torej (le) začelo glavno obravnavo, vendar je ni opravilo, saj se prvi narok za glavno obravnavo ni mogel niti začeti. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da do zaključka predmetnega gospodarskega spora ni prišlo zunaj obravnave.
izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba – služnost stanovanja – sporazum o ustanovitvi služnostne pravice kot pravni naslov za bivanje
Toženka, ki sicer nima sklenjene najemne pogodbe z lastnico stanovanja, njenega stanovanja ne uporablja nezakonito, ker ga uporablja na podlagi Sporazuma, s katerim je pridobila dosmrtno služnost pravice stanovanja.
S sporazumom je bila ustanovljena služnostna pravica stanovanja v korist toženke. Sklenjen je bil zavezovalni pravni posel, ki, dokler služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, nima stvarnopravne zaščite, predstavlja pa pravni naslov za bivanje.
finančni leasing – odstop od pogodbe – povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe – solidarno poroštvo
Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve zoper solidarnega poroka je pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko kot leasingodajalcem in leasingojemalcem, s katero je bilo dogovorjeno plačilo za primer, če leasingojemalec izgubi pravico odplačevanja obrokov po načrtu.
ZKP člen 63, 63/2, 363, 363/5, 367, 367/4, 375, 375/2.
pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba
Oškodovanec, kadar nima vloge tožilca, torej če ni stranka v postopku, lahko izpodbija v sodbi le odločitev o stroških, v kolikor je bilo s sodbo odločeno tudi o njegovih stroških.
V obravnavani zadevi je bila vložena tudi nasprotna tožba, zato bi moralo sodišče oba zahtevka (po tožbi - na ugotovitev obstoja ter varstvo služnosti in nasprotni tožbi - na prenehanje služnosti zaradi njene nepotrebnosti) obravnavati skupaj.
Služnost je treba izvajati tako, da kar najmanj obremenjuje služečo nepremično.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078287
ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/4.
odgovornost poslovodje za škodo – obrnjeno dokazno breme – ravnanje v skladu s pravili stroke
Dokazno breme, da je tožena stranka kot direktorica tožeče stranke pri očitanih dejanjih ravnala v skladu s pravili stroke, je obrnjeno, torej je v konkretnem primeru na toženi stranki. Trditveno in dokazno breme glede obstoja prvih (splošnih) treh predpostavk (protipravnosti, vzročne zveze in škode) je na tožeči stranki, glede četrte predpostavke pa velja domneva, da vzrok za kršitev pogodbene obveznosti izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti. Poslovodja mora trditi in dokazati, da ni kršil svojih obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073263
ZST –1 člen 20, 31, 32, 32/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – več spornih predmetov – eventualna kumulacija zahtevkov – zavarovanje terjatve – obstoj terjatve – dokazni standard verjetnosti
V primeru, da se v istem postopku na isti stopnji obravnava več spornih predmetov, se vrednosti seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Če bi sodišče dvomilo v s strani tožnice določeno vrednost spora, bi slednjo (po seštevku vrednosti zahtevkov) moralo določiti samo in od tega zneska tudi odmeriti sodno takso za postopek.
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
dokazovanje – dokaz s sodnim izvedencem – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – prekluzija
Ni naloga izvedenca, da z lastnimi poizvedbami, čeprav stranka to predlaga, dopolnjuje njene morda nepopolne navedbe. Takšno ravnanje tudi sicer ni dopustno, saj z izvedbo dokazov trditvene podlage ni dopustno širiti.