Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073253
SZ-1 člen 84, 84/4, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112. OZ člen 58.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – oblika najemne pogodbe – pisnost – teorija realizacije
SZ-1 res določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki, vendar pa je najemna pogodba lahko veljavna tudi, če je ustna ali pa sklenjena s konkludentnimi dejanji ter v pretežnem delu izpolnjena in je zato veljavna.
sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Zoper sklep, s katerim sodišče ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe, temveč ga je možno izpodbijati le v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari.
skupno premoženje zakoncev – določitev deležev – prispevek zakonca – celotno obdobje trajanja zakonske zveze – vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Prispevek pravdnih strank se primerja v celotnem obdobju skupnega življenja (trajanja ekonomske skupnosti). Obdobje do nakupa posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, se lahko upošteva le v posebej utemeljenih okoliščinah.
Zakonec, ki uveljavlja ugotovitev deleža na skupnem premoženju, s tožbo ni dolžan zajeti vsega premoženja.
Ker tožencu ni uspelo dokazati, da je k povečanju vrednosti nepremičnine prispeval sam, tj. zgolj s svojim posebnim premoženjem, predstavljajo vlaganja skupna vlaganja v posebno premoženje tožnice. Toženčev prispevek bi bil tako lahko zgolj polovičen (10,87 %), kar ne predstavlja tako velikega vložka, ki bi vodil k nastanku nove stvari.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče tega nikoli ne ugotavlja samo, ampak zapuščinski postopek prekine in stranke napoti na pravdo.
ZTLR člen 29. ZLNDL člen 3. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
nepremičnina v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – priposestvovanje – dobra vera – pravna zmota – gradnja na tujem zemljišču – otvoritvena bilanca
Vsakršne posesti in dejanske uporabe določene nepremičnine v družbeni lastnini še ni mogoče enačiti s pravico uporabe kot podlago za lastninjenje po ZLNDL. Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pridobitev pravice uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, to je listinami, ki bi omogočale vpis te pravice v zemljiško knjigo. Za veljaven prenos pravic uporabe je bila tako potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe.
Z vidika ZLNDL je odločilno, ali je imela pravna prednica tožeče stranke na spornih zemljiščih pravico uporabe ali ne. Vendar pa to ni edini pogoj, ki bi moral biti izpolnjen. Tožeča stranka bi morala dokazati tudi to, da sta bili sporni nepremičnini (oziroma pravica uporabe na njih) vključeni v otvoritveno bilanco družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala v današnjo tožnico.
pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.
Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.
Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.
odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje – dokaz z izvedencem
Pravilnost strankinih trditev, ki se nanašajo na strokovno vprašanje, za katera sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, mora preverjati s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga v postopku določi samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073263
ZST –1 člen 20, 31, 32, 32/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – več spornih predmetov – eventualna kumulacija zahtevkov – zavarovanje terjatve – obstoj terjatve – dokazni standard verjetnosti
V primeru, da se v istem postopku na isti stopnji obravnava več spornih predmetov, se vrednosti seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Če bi sodišče dvomilo v s strani tožnice določeno vrednost spora, bi slednjo (po seštevku vrednosti zahtevkov) moralo določiti samo in od tega zneska tudi odmeriti sodno takso za postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073237
ZPP člen 108, 285. OZ člen 168, 468, 468/1, 468/3.
tožbeni zahtevek – ugovori tožene stranke – nesklepčnost – vrnitev tožbe v popravo – sodba presenečenja – materialno vodstvo pravde – izgubljeni dobiček – skrita napaka
Tožena stranka ni ugovarjala pomanjkanju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo in zlasti ne nesklepčnosti tožbe. Ugovarjala je neutemeljenost zahtevkov in predlagala dokaze v zvezi z vsebino spornega razmerja. Na to pa sodišče prve stopnje brez da bi vrnilo tožbo v popravo glede zavrženega dela in ne da bi glede zavrnjenega dela tožbenega zahtevka opravilo materialno vodstvo pravde, del tožbe zavrže, del tožbenega zahtevka pa zavrne. Ko sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka možnost uspeti v pravdi, če bi postavila drugačen zahtevek oziroma odpravila nesklepčnost tožbe, je treba pred tem stranki vrniti tožbo v popravo, pozvati stranko, da poda vsa potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta potrebni za odločbo. Ker tožena stranka ni podala teh ugovorov, je šlo za sodbo presenečenja.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je potrebno pravni standard očitne oziroma skrite napake v vsakem konkretnem primeru opredeliti z vidika osebnih lastnosti konkretnega posameznika. Očitne napake so namreč tiste, ki bi jih pri običajnem pregledu (ob prevzemu stvari) lahko opazil (ugotovil) skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo.
Ni mogoče prisoditi denarnega zneska tako za manjvrednost kot za stroške sanacije napak.
Zahtevek je bil sklepčen, kljub temu, da ni bila navedena in ocenjena manjvrednost v povezavi za vsako napako posebej. Manjvrednost se lahko oceni potem, ko se ugotovi, katere napake dejansko obstajajo in glede na obstoj vseh ugotovljenih napak se ugotovi manjvrednost dela v celoti.
ZIZ člen 15, 176. ZPP člen 243, 339. ZEN člen 8. ZG člen 47, 47/6.
ustavitev postopka po uradni dolžnosti – absolutna bistvena kršitev – postavitev izvedenca - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi – nezmožnost zaznambe sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dela nepremičnine
Ker je v postopku sporno, ali je parcelacija nepremičnine po že izdelanem elaboratu sploh mogoča, bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti mnenje izvedenca geodetske stroke. Samo namreč ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, odločitve o tem pa tudi ne more kar pavšalno opreti na dopis družbe X.
Sodišče izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodbo na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/2, 240. ZPP člen 253, 253/1. ZPKrv člen 16, 16/3. ZZDej člen 47, 48.
odškodninska odgovornost – poostrena krivdna odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – opravljanje dejavnosti v zdravstvu – nevarna dejavnost – zdravljenje s transfuzijo – medicinska napaka – pojasnilna dolžnost – izvedensko mnenje – kopije listin
Odgovornost za škodo, ki nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, ni objektivna. Gre za krivdno odgovornost, in sicer poostreno po 2. odstavku 6. člena OZ, saj se od zdravstvene organizacije zahteva ravnanje z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih - skrbnost dobrega strokovnjaka oz. profesionalna skrbnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078287
ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/4.
odgovornost poslovodje za škodo – obrnjeno dokazno breme – ravnanje v skladu s pravili stroke
Dokazno breme, da je tožena stranka kot direktorica tožeče stranke pri očitanih dejanjih ravnala v skladu s pravili stroke, je obrnjeno, torej je v konkretnem primeru na toženi stranki. Trditveno in dokazno breme glede obstoja prvih (splošnih) treh predpostavk (protipravnosti, vzročne zveze in škode) je na tožeči stranki, glede četrte predpostavke pa velja domneva, da vzrok za kršitev pogodbene obveznosti izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti. Poslovodja mora trditi in dokazati, da ni kršil svojih obveznosti.
Tožnikova izselitev iz stanovanja ni bila prostovoljna, saj je toženka samovoljno zamenjala ključavnico, tožnika pa postavila pred zaklenjena vrata. S tem je tožnika motila v njegovi mirni (so)posesti stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0079040
ZGD-1 člen 100, 133, 425, 425/2, 522.
plačilni nalog – zavrženje tožbe – osebna družba – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenikov za obveznosti osebne družbe – zastaranje terjatev do družbenikov
Upniki osebne družbe pri uveljavljanju terjatev do družbenikov iz obveznosti te družbe torej niso omejeni z enoletnim prekluzivnim rokom iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
Okoliščine konkretnega dogodka (slik oziroma trčenje med obema igralcema) so dejanske narave, ki jih mora sodišče ugotoviti z drugimi dokazi. Vprašanje, ali je dogodek krivdno povzročil toženec, pa je pravne narave, na katero mora prav tako odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Zgolj osebna napaka oziroma prekršek pri igranju košarke, ki je bila glede na konkretno ugotovljeni potek igre običajna in po načinu storitve ni odstopala od za to igro običajnih prekrškov, ne predstavlja protipravnega niti premalo skrbnega ravnanja druge tožene stranke.
Stališče o dokaznem standardu prepričanja oz. dokaznemu standardu onkraj razumnega dvoma kot kategoričnem dokaznem standardu pravdnega postopka je bilo že preseženo. Dokazni standardi morajo biti prožni, upoštevati enak položaj pravdnih strank ter dokazne možnosti konkretne pravde. V nobenem primeru se na pravilo o objektivnem dokaznem bremenu ni mogoče sklicevati, dokler sodišče dokazno ne oceni (tako ali drugače) tistih izvedenih dokazov, ki govorijo v prid stranke, ki jo bremeni dokazno breme.
finančni leasing – odstop od pogodbe – povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe – solidarno poroštvo
Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve zoper solidarnega poroka je pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko kot leasingodajalcem in leasingojemalcem, s katero je bilo dogovorjeno plačilo za primer, če leasingojemalec izgubi pravico odplačevanja obrokov po načrtu.