CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063597
ZPP člen 8. OZ člen 111, 111/1.
dokazna ocena izpovedi stranke – načelo neposrednosti – materialno procesno vodstvo – razveza pogodbe – izpolnitev pogodbe
Pri ocenjevanju prepričljivosti in verodostojnosti izpovedi strank ima namreč velik pomen načelo neposrednosti, ki terja, da sodišče s svojimi čutili zaznava dogajanje na glavni obravnavi, med drugim tudi vsebino dokaznih sredstev.
Odgovornost za razvezo pogodbe je ključna za vprašanje pravice do povračila škode druge pogodbene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073237
ZPP člen 108, 285. OZ člen 168, 468, 468/1, 468/3.
tožbeni zahtevek – ugovori tožene stranke – nesklepčnost – vrnitev tožbe v popravo – sodba presenečenja – materialno vodstvo pravde – izgubljeni dobiček – skrita napaka
Tožena stranka ni ugovarjala pomanjkanju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo in zlasti ne nesklepčnosti tožbe. Ugovarjala je neutemeljenost zahtevkov in predlagala dokaze v zvezi z vsebino spornega razmerja. Na to pa sodišče prve stopnje brez da bi vrnilo tožbo v popravo glede zavrženega dela in ne da bi glede zavrnjenega dela tožbenega zahtevka opravilo materialno vodstvo pravde, del tožbe zavrže, del tožbenega zahtevka pa zavrne. Ko sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka možnost uspeti v pravdi, če bi postavila drugačen zahtevek oziroma odpravila nesklepčnost tožbe, je treba pred tem stranki vrniti tožbo v popravo, pozvati stranko, da poda vsa potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta potrebni za odločbo. Ker tožena stranka ni podala teh ugovorov, je šlo za sodbo presenečenja.
V obravnavani zadevi je bila vložena tudi nasprotna tožba, zato bi moralo sodišče oba zahtevka (po tožbi - na ugotovitev obstoja ter varstvo služnosti in nasprotni tožbi - na prenehanje služnosti zaradi njene nepotrebnosti) obravnavati skupaj.
Služnost je treba izvajati tako, da kar najmanj obremenjuje služečo nepremično.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/2, 240. ZPP člen 253, 253/1. ZPKrv člen 16, 16/3. ZZDej člen 47, 48.
odškodninska odgovornost – poostrena krivdna odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – opravljanje dejavnosti v zdravstvu – nevarna dejavnost – zdravljenje s transfuzijo – medicinska napaka – pojasnilna dolžnost – izvedensko mnenje – kopije listin
Odgovornost za škodo, ki nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, ni objektivna. Gre za krivdno odgovornost, in sicer poostreno po 2. odstavku 6. člena OZ, saj se od zdravstvene organizacije zahteva ravnanje z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih - skrbnost dobrega strokovnjaka oz. profesionalna skrbnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074156
OZ člen 5, 239, 244. SPZ člen 38, 38/6.
pogodbena odškodninska odgovornost – prodaja nepremičnine – kršitev pogodbe – pojasnilna dolžnost prodajalca – cena tržne vrednosti nepremičnine – zamolčanje dejstev – kršitev načela vestnosti in poštenja – razbremenitev odgovornosti
V prodajni pogodbi je bila dogovorjena široka pojasnilna dolžnost prodajalca glede okoliščin, ki bi imele za posledico ogrožanje interesa kupca. Ravnanje prodajalca, ki je zamolčal, da je pred sklenitvijo pogodbe na sestanku z občino (zaradi nameravane rekonstrukcije ceste) soglašal s ceno, ki je bila za kar 60% nižja od te, za katero je toženec nato prodal nepremičnine tožniku, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Toženec (prodajalec) je zato kršil pogodbeno obveznost, kar utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost.
ZKP člen 63, 63/2, 363, 363/5, 367, 367/4, 375, 375/2.
pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba
Oškodovanec, kadar nima vloge tožilca, torej če ni stranka v postopku, lahko izpodbija v sodbi le odločitev o stroških, v kolikor je bilo s sodbo odločeno tudi o njegovih stroških.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – opustitev ukrepov za varno delo - padec delavke na splozkih tleh
Da bi lahko očitali krivdo za padec tožnice njenemu delodajalcu, bi moral biti podan očitek, da je ta opustil potreben ukrep za varno delo, posledično čemur so bila tla spolzka in posledično čemur je tožnica padla.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - aktivni družbenik - pasivni družbenik - možnost vplivanja na poslovanje - enoosebna družba
Dolžnik je kot družbenik v enoosebni družbi imel več možnosti ukrepanja po korporacijskem pravu, pa jih ni izkoristil, kar pa ne pomeni, da je bil pasivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS. Dolžnik je namreč ostal pasiven po svoji volji, zato gre to v njegovo škodo, ne more pa vplivati na njegovo pasivno ravnanje, na njegov status aktivnega družbenika v družbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078287
ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/4.
odgovornost poslovodje za škodo – obrnjeno dokazno breme – ravnanje v skladu s pravili stroke
Dokazno breme, da je tožena stranka kot direktorica tožeče stranke pri očitanih dejanjih ravnala v skladu s pravili stroke, je obrnjeno, torej je v konkretnem primeru na toženi stranki. Trditveno in dokazno breme glede obstoja prvih (splošnih) treh predpostavk (protipravnosti, vzročne zveze in škode) je na tožeči stranki, glede četrte predpostavke pa velja domneva, da vzrok za kršitev pogodbene obveznosti izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti. Poslovodja mora trditi in dokazati, da ni kršil svojih obveznosti.
Okoliščine konkretnega dogodka (slik oziroma trčenje med obema igralcema) so dejanske narave, ki jih mora sodišče ugotoviti z drugimi dokazi. Vprašanje, ali je dogodek krivdno povzročil toženec, pa je pravne narave, na katero mora prav tako odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Zgolj osebna napaka oziroma prekršek pri igranju košarke, ki je bila glede na konkretno ugotovljeni potek igre običajna in po načinu storitve ni odstopala od za to igro običajnih prekrškov, ne predstavlja protipravnega niti premalo skrbnega ravnanja druge tožene stranke.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 161, 161/1, 165, 316.
stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
V primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa proti drugemu tožencu, se uporabi analogija s prvim odstavkom 161. člena ZPP, po kateri so sosporniki upravičeni do stroškov po enakih delih.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je potrebno pravni standard očitne oziroma skrite napake v vsakem konkretnem primeru opredeliti z vidika osebnih lastnosti konkretnega posameznika. Očitne napake so namreč tiste, ki bi jih pri običajnem pregledu (ob prevzemu stvari) lahko opazil (ugotovil) skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo.
Ni mogoče prisoditi denarnega zneska tako za manjvrednost kot za stroške sanacije napak.
Zahtevek je bil sklepčen, kljub temu, da ni bila navedena in ocenjena manjvrednost v povezavi za vsako napako posebej. Manjvrednost se lahko oceni potem, ko se ugotovi, katere napake dejansko obstajajo in glede na obstoj vseh ugotovljenih napak se ugotovi manjvrednost dela v celoti.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073253
SZ-1 člen 84, 84/4, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112. OZ člen 58.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – oblika najemne pogodbe – pisnost – teorija realizacije
SZ-1 res določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki, vendar pa je najemna pogodba lahko veljavna tudi, če je ustna ali pa sklenjena s konkludentnimi dejanji ter v pretežnem delu izpolnjena in je zato veljavna.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – povrnitev škode neposredno od delavca – namerna povzročitev škode – kvalifikatorna oblika krivde – nestrokovna izvedba zobozdravstvene storitve – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede namernega ravnanja toženca je na tožnici, pri čimer zgolj abstraktno zatrjevanje naklepa, ki je pravni zaključek oziroma zakonski pojem, ne zadošča. Pravni sklep o namerni povzročitvi škode je odvisen od konkretnih trditev o dejstvih glede zavedanja protipravnega ravnanja in volje doseči prepovedano posledico. Tožnica je tista, ki mora najprej navesti vsa pravotvorna dejstva, ki so odločilna za presojo o obstoju najtežje oblike krivde. Šele nato je mogoče prevaliti trditveno in dokazno breme o nasprotnem na toženca.
začetek postopka zaradi insolventnosti - vpliv na izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti,niti ob ugoditvi ugovoru, sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči. Za takšno odločitev namreč v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ niti v kakšnem drugem zakonu nima pravne podlage.
ZST-1 člen 5, 5/2, 19, 19/2. ZPP člen 41, 182, 182/3.
sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – vrednost predmeta – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Sodna taksa se plača od vrednosti zahtevka, za ugotavljanje vrednosti zahtevka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v ZST-1 drugače določeno.
regresni spor med zavarovancem in zavarovalnico – dokazno breme – utemeljenost izplačila odškodnine – kršitev zavarovalne pogodbe – razbremenitev odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – omejitev višine povračilnega zneska – akcesorne terjatve
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, to je, da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo in (ali) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo.
Omejitev višine povračilnega zneska se namreč ne razteza na obresti in stroške. Omejeni znesek predstavlja le maksimizacijo glavnice, to je zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov in drugo) v njem niso zajete.
ZIZ člen 15, 176. ZPP člen 243, 339. ZEN člen 8. ZG člen 47, 47/6.
ustavitev postopka po uradni dolžnosti – absolutna bistvena kršitev – postavitev izvedenca - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi – nezmožnost zaznambe sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dela nepremičnine
Ker je v postopku sporno, ali je parcelacija nepremičnine po že izdelanem elaboratu sploh mogoča, bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti mnenje izvedenca geodetske stroke. Samo namreč ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, odločitve o tem pa tudi ne more kar pavšalno opreti na dopis družbe X.
poroštvo – poroštvena izjava – prisila – uveljavljanje napak volje – vložitev tožbe – ugovor – prenehanje glavnega dolžnika
Kljub trditvam pritožnice, da je podpisala poroštveno izjavo pod prisilo, ta izjava še vedno velja. Toženka bi jo morala razveljaviti. To pa bi lahko dosegla le z novo tožbo, s samim ugovorom v tem pravdnem postopku pa tega ne more uveljaviti.
ZIZ člen 41, 44, 61, 61/1. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - menični spor - pravni pouk v izvršbi zaradi menične terjatve
Če v predlogu za izvršbo ni jasno opredeljeno, da gre za menično terjatev, v pravnem pouku pa ni opredeljen jasno in nedvoumno en rok, v katerem lahko stranka vloži pravno sredstvo, je ugovor dolžnika, vložen v ugovornem roku 8 dni, pravočasen.