izplačilo članskih deležev - izračun vrednosti članskega deleža – protispisnost - osnovni kapital zadruge
Osnovni kapital zadruge ni kategorija, ki bi imela odločujoč vpliv na vrednost članskih deležev zadružnikov. Tožeči stranki pripada takšna vrednost članskih deležev, kot jo določajo Zadružna pravila, ki imajo podlago v ZZad.
Osnovni namen in cilj zadruge je v pridobivanju gospodarske koristi za člane, ta korist pa se praviloma ne realizira preko imetništva alikvotnega dela osnovnega kapitala in njegovih donosih, kot je to značilno za lastnike kapitalskih družb.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – res iudicata
Ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev, ki se nanaša na isti postopek, v katerem tožnica ni navedla novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.
terjatev kot strošek postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov postopka - plačilo terjatev iz postopka prisilne poravnave – predlog upravitelja
Stroški se v stečajnem postopku plačujejo le na predlog upravitelja, saj se soglasje daje le k predlogu, brez predloga pa soglasje že pojmovno ni mogoče.
Obogatitev na škodo drugega brez pravnega temelja je konstitutivni element za nastanek terjatve za vrnitev prejetega na tej pravni podlagi.
Za neupravičeno pridobitev je značilno, da je iz nekega dejstva eni stranki nastala korist, drugi stranki pa prikrajšanje, izguba; za tak premik koristi iz sfere ene stranke v sfero druge stranke ni pravne podlage ali je le-ta kasneje odpadla.
DURS-a nima položaja „specifičnega upnika“, saj je eno temeljnih pravil v postopkih zaradi insolventnosti načelo enakega obravnavanja upnikov.
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline.
Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati, da ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074682
ZGD-1 člen 481, 481/7. OZ člen 427, 427/5, 434. ZPP člen 3, 3/3, 7, 214.
pogodba o prevzemu dolga – soglasje upnika – nesporno dejstvo
V okviru take trditvene podlage, kot jo je podala tožeča stranka, je treba sprejeti nesporno dejstvo, da je tožeča stranka dala predpisano soglasje. Da je bilo soglasje dano, je namreč dejstvo, v zvezi s katerim se samih listin niti ne presoja, razen če bi nastal dvom o dovoljenosti razpolaganj.
ZZK-1 člen 125a, 125d, 125e, 125e/1, 140, 140/1-5. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11, 11/1, 11/2.
novela ZZK-1C -obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih vlagateljev - vnos podatkov imetnika pravice - opredelitev vrste in vsebine predloga - obrazložitev predloga - pravni interes za vknjižbo v korist tretje osebe
Določbi prvega in drugega odstavka 11. člena Pravilnika o zemljiški knjigi zahtevata, da je sam zahtevek za vpis - to je opredelitev vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva (5. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1), vsebovan v standardiziranem delu elektronskega predloga.
ZFPPIPP člen 14, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/4, 292.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba družbenika - stanje insolventnosti - hipotekarni upnik - nadaljnje poslovanje dolžnika - primopredaja
Čeprav gre za hipotekarnega upnika, ima upnik možnost, da svojo terjatev uveljavlja tudi v stečajnem postopku in ni bil dolžan najprej poskrbeti za poplačilo v morebitnem izvršilnem postopku. Nasprotno pa je imel dolžnik ves čas možnost, da upnikovo terjatev poplača, pa tega ni storil.
Ob insolventnosti ni nobene možnosti, da bi se stečajnemu dolžniku omogočilo nadaljnje redno poslovanje, iz katerega, kot je očitno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, že do zdaj ni bil sposoben poravnavati svojih obveznosti.
nujna pot - javna cesta - posebna pravica uporabe na javnem dobru - upravni postopek
Parcela xxx kot javno dobro ne more biti predmet obravnave ustanovitve nujne poti v sodnem postopku, predlagatelj pa tudi ni izkazal obstoja posebne pravice uporabe javnega dobra na navedeni nepremičnini. Predlagana nujna pot zato ni utemeljena, saj zgolj z ustanovitvijo nujne poti po drugih dveh parcelah ta pot ne bi dosegla svojega namena, saj ne bi bila povezana z javno cesto.
oprostitev plačila takse za pritožbo – likvidnostno stanje – premoženjsko in finančno stanje – pravica do sodnega varstva – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Le pavšalno je namreč trdila, da nima dovolj sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
plačilo na napačen račun – plačilo sodne takse na račun nepristojnega sodišča
Ker je tožena stranka sodno takso plačala na račun nepristojnega sodišča, taksa za pritožbo po plačilnem nalogu z dne 14. 5. 2013 sploh ni bila plačana.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 234, 234/1, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. OZ člen 239, 239/1.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - obstoj terjatve - domneva insolventnosti - dolžnost izpolnitve obveznosti
Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti – gre za domnevo, da insolventnost obstaja, ker dolžnik temu ni nasprotoval.
Neizpodbojne domneve pa družbenik v pritožbi sploh ne more izpodbiti, razen če bi dokazal, da je stečajni dolžnik za vse te delavce izplačal vse pripadajoče davke in prispevke.
Upnik ni bil dolžan doseči poplačila s prodajo premoženja. Pravni red mu dopušča, da poplačilo doseže v izvršilnem postopku ali pa v stečajnem postopku; postopek za poplačilo lahko izbere sam, pri tem pa dolžnik ni upravičen čakati, da se bo upnik poplačal, temveč je njegova dolžnost, da svoje obveznosti izpolnjuje.
ZFPPIPP člen 20, 275, 275/3, 301, 301/2. ZPP člen 154, 208. ZZK-1 člen 244, 244/3.
sodba na podlagi pripoznave - nadaljevanje prekinjenega postopka - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - dobrovernost - pravnomočnost sodbe – izbrisna tožba
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe po tretjem odstavku 244. člena ZZK-1 ni dovoljen proti dobrovernim osebam, tožeča stranka pa je v postopku na prvi stopnji trdila (in dokazovala), da je bila tožena stranka v dobri veri.
301. člen ZFPPIPP se uporablja (le) tedaj, ko se pravda vodi glede kakšne terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP. Terjatev v skladu z navedenim členom je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Če se tožbeni zahtevek v pravdi ne nanaša na takšno terjatev, potem ne po jezikovni in ne po namenski razlagi 301. člena ZFPPIPP pravila, ki jih ta člen vsebuje, ne pridejo v poštev.
Datum sestave končnega obračuna nima nobenega učinka na zapadlost terjatev, ki so v končnem obračunu ugotovljene. Sodna praksa dogovoru „bom plačal, ko bom dobil plačano“, tudi če bi bil zapisan v pogodbi, ne nudi pravnega varstva. Izvajalec se lahko razbremeni odgovornosti tako, da dokaže, da je do kršitve (zamude) prišlo iz vzroka, za katerega ne odgovarja.
Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, pridobi izvajalec pravico zahtevati takojšnjo izpolnitev.
Tistemu, ki uveljavlja pravico do pogodbene kazni, ni treba zatrjevati (in dokazovati) dejstev v zvezi z odgovornostjo izvajalca za vzrok kršitve, za katero je dogovorjena pogodbena kazen, saj se ta, enako kot pri splošni poslovni odškodninski odgovornosti, domneva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - pravice obrambe - sprememba pravne opredelitve - predlog za pregon - nasilništvo - grdo ravnanje
Iz opisa kaznivega dejanja izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja grožnje po drugem odstavku 135. člena KZ-1 in nenazadnje tudi grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ (veljavnega v času storitve kaznivega dejanja). Ravnanje obeh obdolžencev je brez dvoma predstavljalo napad na pravici do telesne integritete in varnosti obeh oškodovancev, z namenom njunega ustrahovanja. Glede na posledice ravnanja obeh obdolžencev, ki so se odražale kot sledi poškodb na obeh oškodovancih, je z gotovostjo mogoče zaključiti, da so bile grožnje resne in tudi objektivno zmožne povzročiti ogroženost oškodovancev. Prvostopenjsko sodišče je v tej zvezi pravilno zaključilo, da sta se oba obdolženca za poseg v varovane človekove pravice in svoboščine obeh oškodovancev zavestno odločila in ravnala hote, z motivom, da otroka odpeljeta od starih staršev.
Obdolženca sta bila spoznana za kriva kaznivega dejanja, ki je bilo zajeto v opisu dejanja, za katerega sta bila obsojena pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje je dejanje le drugače (milejše) pravno opredelilo. S tem ni kršilo pravic obrambe niti objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
Oškodovanec poda predlog za pregon, ni pa njegova dolžnost, da dejanje tudi pravilno pravno opredeli.
Zamudna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru P 429/2006 ne more pomeniti že razsojene zadeve glede zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo v tej pravdni zadevi, saj ne gre za identičen zahtevek. V pravdni zadevi P 429/2006 je bilo odločeno o obveznosti plačila V.V.D. tožniku I.T., v tej pravdni zadevi pa gre za ugotovitev ničnosti pooblastila in pogodbe.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 458, 458/1. SZ-1 člen 23, 23/3. OZ člen 190.
spor majhne vrednosti – neupravičena obogatitev – pasivna legitimacija – posebni skupni del večstanovanjske stavbe – lastništvo na posebnem skupnem delu – dokazno breme
Zakonska domneva, da sta toženca solastnika sporne kotlovnice, ki je skupni posebni del večstanovanjske stavbe, bi bila vzpostavljena zgolj v primeru, da bi bila pravica skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov večstanovanjske stavbe vknjižena v zemljiški knjigi.
Ker je z investicijo v nepremičnino lahko obogaten le njen lastnik, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da toženca v predmetni pravdni zadevi nista pasivno legitimirana, saj tožeča stranka ni dokazala, da bi bila toženca (so)lastnika kotlovnice.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 224, 224/, 454, 454/2.
vročanje pravnim osebam - vročitev v poslovnem prostoru - vročitev delavcu - pojem delavca - spor majhne vrednosti - izvedba naroka
Vročanje pravnim osebam poteka na način, da se pisanje vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru.