nujna pot - javna cesta - posebna pravica uporabe na javnem dobru - upravni postopek
Parcela xxx kot javno dobro ne more biti predmet obravnave ustanovitve nujne poti v sodnem postopku, predlagatelj pa tudi ni izkazal obstoja posebne pravice uporabe javnega dobra na navedeni nepremičnini. Predlagana nujna pot zato ni utemeljena, saj zgolj z ustanovitvijo nujne poti po drugih dveh parcelah ta pot ne bi dosegla svojega namena, saj ne bi bila povezana z javno cesto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074682
ZGD-1 člen 481, 481/7. OZ člen 427, 427/5, 434. ZPP člen 3, 3/3, 7, 214.
pogodba o prevzemu dolga – soglasje upnika – nesporno dejstvo
V okviru take trditvene podlage, kot jo je podala tožeča stranka, je treba sprejeti nesporno dejstvo, da je tožeča stranka dala predpisano soglasje. Da je bilo soglasje dano, je namreč dejstvo, v zvezi s katerim se samih listin niti ne presoja, razen če bi nastal dvom o dovoljenosti razpolaganj.
ZZK-1 člen 125a, 125d, 125e, 125e/1, 140, 140/1-5. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11, 11/1, 11/2.
novela ZZK-1C -obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih vlagateljev - vnos podatkov imetnika pravice - opredelitev vrste in vsebine predloga - obrazložitev predloga - pravni interes za vknjižbo v korist tretje osebe
Določbi prvega in drugega odstavka 11. člena Pravilnika o zemljiški knjigi zahtevata, da je sam zahtevek za vpis - to je opredelitev vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva (5. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1), vsebovan v standardiziranem delu elektronskega predloga.
terjatev kot strošek postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov postopka - plačilo terjatev iz postopka prisilne poravnave – predlog upravitelja
Stroški se v stečajnem postopku plačujejo le na predlog upravitelja, saj se soglasje daje le k predlogu, brez predloga pa soglasje že pojmovno ni mogoče.
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline.
Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati, da ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
izplačilo članskih deležev - izračun vrednosti članskega deleža – protispisnost - osnovni kapital zadruge
Osnovni kapital zadruge ni kategorija, ki bi imela odločujoč vpliv na vrednost članskih deležev zadružnikov. Tožeči stranki pripada takšna vrednost članskih deležev, kot jo določajo Zadružna pravila, ki imajo podlago v ZZad.
Osnovni namen in cilj zadruge je v pridobivanju gospodarske koristi za člane, ta korist pa se praviloma ne realizira preko imetništva alikvotnega dela osnovnega kapitala in njegovih donosih, kot je to značilno za lastnike kapitalskih družb.
vročanje pisanj pravni osebi - osebna vročitev - sodba na podlagi pripoznave
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali drugemu delavcu ni mogoča. Za pravne osebe ni mogoče uporabiti drugačne ureditve kot velja za fizične osebe. To pomeni, da se pri vročanju upoštevajo 3., 4. in 5. odstavek 142. člena ZPP.
plačilo na napačen račun – plačilo sodne takse na račun nepristojnega sodišča
Ker je tožena stranka sodno takso plačala na račun nepristojnega sodišča, taksa za pritožbo po plačilnem nalogu z dne 14. 5. 2013 sploh ni bila plačana.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - pravice obrambe - sprememba pravne opredelitve - predlog za pregon - nasilništvo - grdo ravnanje
Iz opisa kaznivega dejanja izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja grožnje po drugem odstavku 135. člena KZ-1 in nenazadnje tudi grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ (veljavnega v času storitve kaznivega dejanja). Ravnanje obeh obdolžencev je brez dvoma predstavljalo napad na pravici do telesne integritete in varnosti obeh oškodovancev, z namenom njunega ustrahovanja. Glede na posledice ravnanja obeh obdolžencev, ki so se odražale kot sledi poškodb na obeh oškodovancih, je z gotovostjo mogoče zaključiti, da so bile grožnje resne in tudi objektivno zmožne povzročiti ogroženost oškodovancev. Prvostopenjsko sodišče je v tej zvezi pravilno zaključilo, da sta se oba obdolženca za poseg v varovane človekove pravice in svoboščine obeh oškodovancev zavestno odločila in ravnala hote, z motivom, da otroka odpeljeta od starih staršev.
Obdolženca sta bila spoznana za kriva kaznivega dejanja, ki je bilo zajeto v opisu dejanja, za katerega sta bila obsojena pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje je dejanje le drugače (milejše) pravno opredelilo. S tem ni kršilo pravic obrambe niti objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
Oškodovanec poda predlog za pregon, ni pa njegova dolžnost, da dejanje tudi pravilno pravno opredeli.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 234, 234/1, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. OZ člen 239, 239/1.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - obstoj terjatve - domneva insolventnosti - dolžnost izpolnitve obveznosti
Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti – gre za domnevo, da insolventnost obstaja, ker dolžnik temu ni nasprotoval.
Neizpodbojne domneve pa družbenik v pritožbi sploh ne more izpodbiti, razen če bi dokazal, da je stečajni dolžnik za vse te delavce izplačal vse pripadajoče davke in prispevke.
Upnik ni bil dolžan doseči poplačila s prodajo premoženja. Pravni red mu dopušča, da poplačilo doseže v izvršilnem postopku ali pa v stečajnem postopku; postopek za poplačilo lahko izbere sam, pri tem pa dolžnik ni upravičen čakati, da se bo upnik poplačal, temveč je njegova dolžnost, da svoje obveznosti izpolnjuje.
zavarovanje dokazov – upravičen razlog za zavarovanje dokazov
V primeru, če obstoji utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, se lahko predlaga, naj se ta dokaz izvede predčasno. Utemeljeno bojazen je treba verjetno izkazati.
Obogatitev na škodo drugega brez pravnega temelja je konstitutivni element za nastanek terjatve za vrnitev prejetega na tej pravni podlagi.
Za neupravičeno pridobitev je značilno, da je iz nekega dejstva eni stranki nastala korist, drugi stranki pa prikrajšanje, izguba; za tak premik koristi iz sfere ene stranke v sfero druge stranke ni pravne podlage ali je le-ta kasneje odpadla.
DURS-a nima položaja „specifičnega upnika“, saj je eno temeljnih pravil v postopkih zaradi insolventnosti načelo enakega obravnavanja upnikov.
ZFPPIPP člen 20, 275, 275/3, 301, 301/2. ZPP člen 154, 208. ZZK-1 člen 244, 244/3.
sodba na podlagi pripoznave - nadaljevanje prekinjenega postopka - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - dobrovernost - pravnomočnost sodbe – izbrisna tožba
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe po tretjem odstavku 244. člena ZZK-1 ni dovoljen proti dobrovernim osebam, tožeča stranka pa je v postopku na prvi stopnji trdila (in dokazovala), da je bila tožena stranka v dobri veri.
301. člen ZFPPIPP se uporablja (le) tedaj, ko se pravda vodi glede kakšne terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP. Terjatev v skladu z navedenim členom je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Če se tožbeni zahtevek v pravdi ne nanaša na takšno terjatev, potem ne po jezikovni in ne po namenski razlagi 301. člena ZFPPIPP pravila, ki jih ta člen vsebuje, ne pridejo v poštev.
Datum sestave končnega obračuna nima nobenega učinka na zapadlost terjatev, ki so v končnem obračunu ugotovljene. Sodna praksa dogovoru „bom plačal, ko bom dobil plačano“, tudi če bi bil zapisan v pogodbi, ne nudi pravnega varstva. Izvajalec se lahko razbremeni odgovornosti tako, da dokaže, da je do kršitve (zamude) prišlo iz vzroka, za katerega ne odgovarja.
Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, pridobi izvajalec pravico zahtevati takojšnjo izpolnitev.
Tistemu, ki uveljavlja pravico do pogodbene kazni, ni treba zatrjevati (in dokazovati) dejstev v zvezi z odgovornostjo izvajalca za vzrok kršitve, za katero je dogovorjena pogodbena kazen, saj se ta, enako kot pri splošni poslovni odškodninski odgovornosti, domneva.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – res iudicata
Ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev, ki se nanaša na isti postopek, v katerem tožnica ni navedla novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.
ZFPPIPP člen 14, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/4, 292.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba družbenika - stanje insolventnosti - hipotekarni upnik - nadaljnje poslovanje dolžnika - primopredaja
Čeprav gre za hipotekarnega upnika, ima upnik možnost, da svojo terjatev uveljavlja tudi v stečajnem postopku in ni bil dolžan najprej poskrbeti za poplačilo v morebitnem izvršilnem postopku. Nasprotno pa je imel dolžnik ves čas možnost, da upnikovo terjatev poplača, pa tega ni storil.
Ob insolventnosti ni nobene možnosti, da bi se stečajnemu dolžniku omogočilo nadaljnje redno poslovanje, iz katerega, kot je očitno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, že do zdaj ni bil sposoben poravnavati svojih obveznosti.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 458, 458/1. SZ-1 člen 23, 23/3. OZ člen 190.
spor majhne vrednosti – neupravičena obogatitev – pasivna legitimacija – posebni skupni del večstanovanjske stavbe – lastništvo na posebnem skupnem delu – dokazno breme
Zakonska domneva, da sta toženca solastnika sporne kotlovnice, ki je skupni posebni del večstanovanjske stavbe, bi bila vzpostavljena zgolj v primeru, da bi bila pravica skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov večstanovanjske stavbe vknjižena v zemljiški knjigi.
Ker je z investicijo v nepremičnino lahko obogaten le njen lastnik, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da toženca v predmetni pravdni zadevi nista pasivno legitimirana, saj tožeča stranka ni dokazala, da bi bila toženca (so)lastnika kotlovnice.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 46, 51, 51/2.
nagrada izvedenca - nagrada cenilca - obrazložitev sklepa - obrazložitev posameznih postavk nagrade - možnost preizkusa odločitve
Ko sodišče odloča o posameznih postavkah nagrade izvedenca - cenilca po Tarifi , je dolžno obrazložiti, zakaj mu priznava takšno nagrado in stroške, saj mora stranka imeti možnost, da odločitev sodišča preizkusi in je v nasprotnem primeru takšna odločitev arbitrarna.