umik tožbe - privolitev tožene stranke - ustavitev postopka
Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).
V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme. Izjava o umiku ne prenese ne roka in ne pogoja. Izjava o umiku ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se tudi ne da preklicati.
Ker pravda med strankama zaradi umika tožbe ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati, pritožbene navedbe, da bo tožnik dopolnil 9 let pokojninske dobe avgusta 2013, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, niti upoštevne. Ob izkazanem poslabšanju zdravstvenega stanja lahko tožnikov izbrani zdravnik ali tožnik sam pri tožencu vloži nov zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Tožena stranka bi morala v potrditev svojih trditev, da sodnega pisanja in obvestila o njem ni prejela, predlagati vsaj zaslišanje poštnega uslužbenca, ki ji je vročal sodno pošiljko. Le njegova izpovedba in izpovedba upraviteljice skupaj bi lahko bili podlaga za ugotovitev, da se upraviteljici sodno pisanje ni vročalo pravilno. Zgolj dokaz z zaslišanjem upraviteljice ni zadosten dokaz za potrditev njenih trditev.
Tožena stranka ne da povoda za tožbo takrat, kadar že v času pred vložitvijo tožbe privoli v izpolnitveno ravnanje, kot ga zahteva tožeča stranka oziroma, povod za tožbo da, če lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
Tožena stranka je tožbeni zahtevek sicer res pripoznala, vendar zaradi njenega prerekanja pogojne terjatve nikakor ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ni podala povoda za tožbo. Za uspešno uveljavljanje pritožbenega očitka o zmotni uporabi materialnega prava bi tožena stranka oziroma stečajni upravitelj tako moral že v trenutku preizkusa terjatev priznati sporno pogojno terjatev.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1, 1/3, 2, 2/2, 5, 5/3, 11, 11/3.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - sodno varstvo
Tožnik je v določenem napredovalnem obdobju prejel skupaj oceno 14 točk. Ob upoštevanju 22. izhodiščnega plačnega razreda za delovno mesto tožnika in 28. plačnega razreda, ki ga je bil pravilno deležen ob prevedbi plač v novem plačnem sistemu, je tožnik do takrat že napredoval za 6 plačnih razredov, kar pomeni, da je šlo pri izpodbijanih odločbah o napredovanju v spornem letu že za njegovo sedmo napredovanje. Če bi hotel napredovati za 2 plačna razreda, bi moral skladno z določbo 3. odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v navedenem napredovalnem obdobju doseči 15 točk, kar pa v njegovem primeru ni bilo izkazano.
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 40. ZPIZ-1 člen 63, 67, 67,/1, 67/1-1.
invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - tujec
Na podlagi določb Uredbe sveta (EGS) št. 1408/71 invalidi I., II. in III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje iz 67. člena ZPIZ-1, ne pa drugih pravic iz naslova II. in III. kategorije invalidnosti.
Tožnik kot invalid III. kategorije, ki je zmožen za drugo ustrezno lažje delo, kjer dela ne bo opravljal v mrazu, vlagi in z dvigovanjem bremen, težjih od 10 kg, brez vsiljenega ritma dela, s polnim delovnim časom, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji 67. člena ZPIZ-1, zaradi neizpolnjevanja pogoja starosti (tožnik je rojen leta 1958).
CSD ni pojasnil razlogov za odločitev, da stiki toženca z otrokom potekajo le dnevno, in da otrok prespi pri materi, zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati od CSD, da pojasni in obrazloži razloge za takšno mnenje. Otrok je ob stikih pri tožencu že prespal, zato je treba v novem postopku ugotoviti, kakšni stiki so v korist otroka in od CSD zahtevati, da pojasni in podrobno navede strokovne razloge, zaradi katerih sledi predlogu tožnice, da ni v korist otroka, da prespi pri očetu v času stikov.
ZIZ člen 44, 268, 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 98.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – subjektivna identiteta – zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine – nedopustna omejitev razpolagalne sposobnosti
V primeru, ko ni subjektivne identitete med toženo stranko in subjektom, ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ki je predmet zavarovanja z začasno odredbo, bi bilo vsako omejevanje razpolagalne sposobnosti nedopustno.
predpogodba - prevzem obveznosti iz glavne pogodbe – plačilo kupnine
S sklenitvijo predpogodbe se stranki zgolj zavežeta skleniti glavno pogodbo in nase še ne prevzameta obveznosti iz glavne pogodbe. Tožnik tako po Predpogodbi ni bil zavezan plačati kupnine, taka obveznost pa bi nastala šele s sklenitvijo prodajne pogodbe. V kolikor bi tožnik plačal kupnino že ob podpisu Predpogodbe in upoštevaje določilo Predpogodbe, po katerem se je toženka zavezala nepremičnine izročiti v posest ob plačilu celotne kupnine, bi stranki dejansko že takrat izpolnili vse svoje obveznosti po glavni pogodbi, s čimer bi institut predpogodbe izgubil svoj smisel.
Grožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, v kolikor ne bo podpisana poroštvena izjava za že obstoječi dolg, ni nedopustna grožnja. Tožena stranka je zasledovala dopusten namen, to je doseči plačilo oziroma zavarovanje dolga.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki obstoj ustne olajševalne zavezo zatrjuje.
Glede na dohodke pravdnih strank je pritožbeno sodišče izjemoma upoštevalo, da se z otroškim dodatkom krijejo osnovne življenjske potrebe otroka, zato je od skupnih mesečnih stroškov odštelo otroški dodatek.
ZD člen 28, 28/3, 106, 107, 107/1, 110, 110/1, 210, 213, 213/1. OZ člen 546, 547, 547/1, 550, 550/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izročilna pogodba – strinjanje z izročitvijo in razdelitvijo premoženja – darilo
Ker se sodedinje ne strinjajo z izročilno pogodbo, s katero je določeno premoženje zapustnice prešlo na pritožnico, se to premoženje po zakonu šteje za darilo. Da ni bilo darilo, mora dokazati pritožnica. Zato je njena pravica manj verjetna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Zaradi ukinitve tožničinega dela asistentke proizvodnje je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za nedoločen čas. Ukinitev delovnega mesta je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
zavrženje predloga za obnovo postopka - brezplačna pravna pomoč - obvezno odvetniško zastopanje - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - omejitev postulacijske sposobnosti strank
Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže.
Uporabo meničnih predpisov pri bianco menici je treba presojati glede na značilnost bianco menice, ki jo oblikujeta tako obligacijsko kot menično pravno razmerje, kar pomeni, da je menične zaveze podpisnikov menice, ki izvirajo iz bianco menice presojati drugače kot pri izdaji klasične popolne menice. Zlasti v primeru, ko je menični upnik prvi imetnik menice, je sporna vprašanja podpisnika menice presojati upoštevaje vsebino temeljnega posla in skladnost tega z menico in to ne le glede trasanta, temveč tudi glede poroka oziroma avalista. Tako ima tudi avalist ugovore glede skladnosti menice z osnovno pogodbo, poleg tega pa tudi ugovor nepoštene pridobitve menice.
pogodba o delu – naročnik – zastopanje – zastopnik – učinki zastopanja – obvestilo o zastopanju – ugovor pasivne legitimacije
Dejstvo, da je bila kot investitor navedena firma Z. d.o.o. še ne pomeni, da se morajo računi izstavljati prav na investitorja. Toženec je že na pogovorih vedel, da zastopa investitorja, firmo Z. d.o.o. O tem tožnika ni obvestil, kljub temu, da bi ga bil dolžan obvestiti. Kljub temu, da sta se s tožnikom poznala in da je toženec do tedaj zastopal firmo V. d.o.o., katere direktor je bil, pa je slediti tožniku, da ni vedel, iz danih okoliščin pa tudi ni mogel sklepati, da toženec ne zastopa V. d.o.o., pač pa zastopa Z. d.o.o.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – aktivni družbeniki
Presoja statusa družbenikov je prepuščena sodiščem, a le na podlagi ugovora družbenikov v konkretnih sodnih postopkih (obrnjeno dokazno breme). Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je tako vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti
V konkretnem primeru druga dolžnica ni izkazala, da je v družbi predstavljala pasivnega družbenika. Čeprav v družbi dejansko ni poslovala (ni naročala blaga, za poslovanje družbe se ni zanimala, na skupščini družbe ni sodelovala), pa ni dokazala, da je bila njena pasivnost nezakrivljena oziroma da je aktivno poskušala vplivati na poslovanje družbe, pa ji to ni uspelo.
začasna odredba - predhodna odredba - namen zavarovanja - nevarnost za uveljavitev terjatve
Začasna odredba je dopustna, če upnik s predhodno odredbo ne bo dosegel koristi, ki mu jo zagotavlja začasna odredba. Presojo v tej smeri je potrebno opraviti glede na okoliščine vsakega posameznega primera, ki izhajajo iz trditvene podlage strank, upoštevaje vsebino predlagane začasne in predhodne odredbe. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke.
Konkretno obremenjevanje premoženja tožene stranke kaže na obstoj verjetne nevarnosti, da bo izterjava terjatve tožeče stranke otežena, upoštevaje višino čistega dobička tožene stranke in višino terjatve tožeče stranke v tem postopku.
Toženka se v postopku pred sodiščem prve stopnje na načelo sočasnosti izpolnitve pogodbenih obveznosti ni sklicevala. Sicer pa tudi v pritožbi glede zatrjevane sočasnosti izpolnitve, kar predstavlja pravni standard, ne ponudi niti trditev in še manj dokazov.
stvarna služnost –posestno varstvo služnosti – konfesorna tožba – stranska intervencija – poziv sodišča na vstop v pravdo – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes
ZPP ne pozna določbe, v skladu s katero bi bilo sodišče dolžno pozvati subjekt, ki ga ena od pravdnih strank predlaga za stranskega intervenienta, da naj v tej vlogi vstopi v pravdo. Stranska intervencija je vselej v interesu pravdne stranke, ki jo predlaga, in (seveda samega) intervenienta, zaradi česar je (kvečjemu) naloga stranke, da o pravdi obvesti potencialnega intervenienta
odvzem poslovne sposobnosti – odvzem volilne pravice - alkoholizem - sposobnost skrbeti zase
Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je oseba odvisna od alkohola, ampak mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je zaradi takšne odvisnosti, ki vpliva na psihofizično stanje, oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Od stopnje ugotovljene (ne)sposobnosti skrbeti zase je odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti (popoln ali delni odvzem).