Ustava RS člen 29. ZKP člen 442, 442/1, 442/2, 371, 371/1-3.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika
Obdolženec, ki je bil na glavno obravnavo v redu vabljen in v vabilu na glavno obravnavo tudi poučen o posledicah, če nanjo ne bo pristopil, v kazenskem postopku pa je bil tudi že zaslišan, svojega izostanka ni opravičil, zaradi česar se je sodišče odločilo, da bo glavno obravnavo na podlagi 442. člena ZKP opravilo v njegovi nenavzočnosti. Ker je sodišče ocenilo, da obdolženčeva prisotnost na glavni obravnavi ni nujna, so bili izpolnjeni vsi pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti.
Na glavno obravnavo je bil pravilno vabljen tudi obdolženčev zagovornik, njegovo opravičeno zadržanje na dan glavne obravnave in v času odločanja sodišča prve stopnje pa ni bilo izkazano, zato se izkaže tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti obdolženčevega zagovornika, obramba pa ni bila obvezna, kot pravilna oz. so bili za tako odločitev izpolnjeni vsi pogoji, določeni v drugem odstavku 442. člena ZKP.
ZP-1 člen 55, 68, 114, 114/4, 155, 155/1, 155/1-6, 157, 157/3. ZPrCP člen 107, 107/2, 107/3. ZPrCP-A člen 60. ZUP člen 80, 80/1.
načelo materialne resnice - nova dejstva - bistvena kršitev določb postopka - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - odklonitev preizkusa
Udeležencu, ki odkloni preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, policist ni dolžan odrediti še preizkusa z etilometrom ali strokovnega pregleda
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5.
pravni interes za pritožbo – prijava terjatve v stečaju – prenehanje terjatve
Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Pravni interes je priznan le tisti stranki, ki brez sodbe sodišča ne more doseči zagotovitve svoje koristi. Nobenega smisla nima priznati pravico do meritornega odločanja (tudi na pritožbeni stopnji) tistemu, ki sodbe za varstvo svojih pravic ne potrebuje (čeprav je pritožba morda utemeljena).
ureditev dostopa – zahtevek na izgradnjo javne ceste po prostorskem izvedbenem načrtu - vsebina upravnih aktov - obvezujoč pravni akt - podlaga za civilnopravno upravičenje zasebnopravnih subjektov - nastanek civilne obveznosti
Pristojnost občine za izgradnjo javne cestne infrastrukture posamezniku ne daje pravice zahtevati, naj cesto tudi zgradi, četudi je njen obstoj (in časovni plan izgradnje) predvidela v prostorskem izvedbenem načrtu. Odlok o zazidalnem načrtu ni sicer neobvezujoč pravni akt, vendar to še ne pomeni, da ustvarja civilnopravne obveznosti občine.
ureditev meje – močnejša pravica – najverjetnejša katastrska meja – javno dobro – udeleženci postopka – nujni sosporniki
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je treba upoštevati stanje v katastru oziroma mejo določeno v njem. Izjeme od tega pravila pa so mogoče v primeru pomanjkljivosti ali napak v katastru, kar je treba posebej ugotoviti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravila obveznega zdravstvena zavarovanja v prvem odstavku 135. člena določajo, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma s pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje. Tumor tožnice je bil v tujini operabilen, medtem ko v Sloveniji tehnična odstranitev tumorja ni bila mogoča, predvsem zaradi premalo izkušenj na tem področju. Ker je bil poseg v tujini uspešen in ker so bile v Sloveniji v bistvu izčrpane možnosti zdravljenja, je izpolnjen dejanski stan po določbi prvega odstavka 135. člena POZZ. Zato je tožnica upravičena do povračila stroškov zdravljenja v tujini.
stvarna služnost –posestno varstvo služnosti – konfesorna tožba – stranska intervencija – poziv sodišča na vstop v pravdo – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes
ZPP ne pozna določbe, v skladu s katero bi bilo sodišče dolžno pozvati subjekt, ki ga ena od pravdnih strank predlaga za stranskega intervenienta, da naj v tej vlogi vstopi v pravdo. Stranska intervencija je vselej v interesu pravdne stranke, ki jo predlaga, in (seveda samega) intervenienta, zaradi česar je (kvečjemu) naloga stranke, da o pravdi obvesti potencialnega intervenienta
odvzem poslovne sposobnosti – odvzem volilne pravice - alkoholizem - sposobnost skrbeti zase
Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je oseba odvisna od alkohola, ampak mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je zaradi takšne odvisnosti, ki vpliva na psihofizično stanje, oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Od stopnje ugotovljene (ne)sposobnosti skrbeti zase je odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti (popoln ali delni odvzem).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ustrezna zaposlitev
Po določbi tretjega odstavka 88. člena ZDR je delodajalec dolžan preveriti, ali je mogoče delavca zaposliti na drugih delih oziroma ga kako drugače prekvalificirati za opravljanje primernega dela. Če delodajalec nima prostih delovnih mest in potreb po njihovi zasedbi, takšne možnosti ni dolžan preveriti. Vendar se dolžnost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi nanaša le na dolžnost ponudbe ustreznega dela, ne pa katerekoli zaposlitve. Ustrezna zaposlitev je skladno z določbo tretjega odstavka 90. člena zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je v primeru tožnic dokazala, da ni imela možnosti, da bi jih ob odpovedi pogodbe prezaposlila na druga ustrezna dela oziroma jim v tej zvezi omogočila prekvalifikacijo, zato ni kršila določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 12, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 249, 398. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 3. Uredba Sveta (ES) št. 883/2004 člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja starostne pokojnine - vpliv dohodkov po pridobitvi pravice do pokojnine na uživanje pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje - ustavitev izplačevanja
Odločba o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine, izdana v rednem postopku, se lahko glasi le za naprej, in sicer na podlagi ugotovitve o prenehanju zakonskih pogojev za njeno izplačevanje. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku toženec nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1, kar pa ne pomeni, da se takšna odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila takšna odločba že sama po sebi nična – vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala.
Izplačevanje pokojnine je urejeno v 1. odstavku 157. člena ZPIZ-1, ki določa, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Oseba ne more biti hkrati uživalec pokojnine in zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tudi ne v drugi državi članici EU. Za konkreten primer to pomeni, da bi se tožnici z odločbo izplačilo starostne pokojnine lahko ustavilo le od izdaje odločbe dalje, pravna podlaga za to pa je podana v 1. odstavku 157. člena ZPIZ-1. Tožnica tako ni upravičena do izplačila starostne pokojnine, vse dokler je v Italiji vključena v obvezno zavarovanje.
obvezno zavarovanje v prometu - pasivna legitimacija odškodninskega urada (zavarovalnega združenja) - predpravdni odškodninski zahtevek
Odškodninski urad je ob izpolnitvi ostalih pogojev lahko tožen za povrnitev škode, če je oškodovanec pred tem nanj naslovil odškodninski zahtevek. (Ne)utemeljenost tožbenega zahtevka je tako odvisna od vprašanja, ali je tožnik nanj pred pravdo naslovil odškodninski zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071698
ZPP člen 274, 319. OZ člen 1019, 1019/2. ZHKS člen 15. ZPPSL člen 144.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve – napotitveni sklep – več napotitvenih sklepov glede iste terjatve – pravni interes – res iudicata – zakonito poroštvo – odgovornost za obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – hranilno kreditne službe – izvedba naroka
Napotitveni sklepi se nanašajo na isto (prerekano) terjatev, o obstoju katere se (lahko) odloča le enkrat.
Z napotitvenim sklepom tožnik izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Na podlagi kasnejših napotitvenih sklepov, zaradi že vložene tožbe, tožnik ni bil dolžan vložiti nove tožbe. Vprašanje zakonitosti izvedbe trikratnega preizkusa tožnikove terjatve in posledično treh napotitvenih sklepov se nanaša na stečajni postopek in na predmetni postopek ne vpliva.
Velja, da bo narok opravljen, če ga sodišče ne prekliče.
ZIZ člen 44, 268, 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 98.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – subjektivna identiteta – zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine – nedopustna omejitev razpolagalne sposobnosti
V primeru, ko ni subjektivne identitete med toženo stranko in subjektom, ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ki je predmet zavarovanja z začasno odredbo, bi bilo vsako omejevanje razpolagalne sposobnosti nedopustno.
plačilo pravdnih stroškov – umik tožbe – prejem tožbe – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – nasprotovanje ugovoru tretjega v izvršilnem postopku – začetek pravdnega postopka
Glede na dejstvo, da tožena stranka še ni prejela tožbe in zato še ni bila seznanjena z zahtevkom, je edina okoliščina, ki bi toženo stranko razbremenila plačila stroškov te pravde, da ni dala povoda za tožbo. Povod za tožbo pa je tožena stranka dala, saj je nedvoumno, da je v izvršilnem postopku ugovarjala ugovoru tretjega, tožnika tu, posledično čemur je bil ugovor zavrnjen, tretji pa je imel nedopustnost izvršbe možnost uveljavljati s tožbo, kar je bila tožba v tej pravdi.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZGJS člen 5. ZVO-1 člen 149. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 22.
motenje posesti – motilno ravnanje – protipravno in samovoljno ravnanje – prekinitev dobave vode – oskrba s pitno vodo – zakonita posest
Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom in pravnemu redu oziroma z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na obstoječi pravni podlagi.
OZ člen 147, 179, 186, 186/3, 395, 395/1. Zmed člen 18. ZPP člen 216. .
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - tisk - objava članka - senzacionalistično pisanje - načelo objektivizacije odškodnine
Senzacionalistično pisanje, v katerem se tožnici očita požrešnost in okoriščanje na račun zahtevanih odškodnin za prestano duševno trpljenje, namreč samo po sebi ne izgubi svoje teže zgolj zaradi tega, ker bi bila tožnica v medijih že predhodno deležna enakega ali podobnega očitka. Ponovitev zapisanega očitka lahko pri bralcu vzbudi občutek večje verodostojnosti zapisanega, pri oškodovanki pa bi kot ponovni začetek širše medijske izpostavljenosti (začetek „afere“) glede na tožničine negativne medijske izkušnje v preteklosti lahko povzročil še večje duševno trpljenje.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 395. člena OZ). Odločitev tožnice, da od toženca terja le del škode, ki naj bi bil povzročen z njegovimi objavami, je tako tožencu v korist.
Tožnik s končano poklicno šolo - kvalificirani tesar, ki je opravljal terenska dela kot pomožni delavec, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma lažje fizično delo, pretežno sede, na ravnem (brez pogostega plezanja ali vzpenjanja, brez nevarnosti za padce), brez pogostega sklanjanja in daljše hoje. Zaradi takšnih omejitev pri delu obstaja dvom o delih, ki jih v okviru poklica sploh še lahko opravlja, zato je treba ugotoviti, ali je podana poklicna invalidnost.
izločitev v korist potomcev – prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja – stvarnopravni zahtevek – dedna izjava – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – ničnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju
Tožnik ni dokazal, da bi z delom ohranjal ali povečal očetovo hišo in mu zato ne gre stvarnopravni delež. Sporazum med prednikom in potomcem pa je veljaven. Tudi dejstvo, da je pred podpisom sporazuma oče tožniku izročil 15.000,00 EUR, ne vpliva na to, da bi ta dvostranska pogodba z elementi dednega prava prešla v obligacijskopravno pogodbo z elementi vzajemnosti. Ni pravilno stališče tožnika, da mora plačani del ustrezati vredno njegovemu bodočemu dednemu deležu.
V primeru, da upnik uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazati verjetnost zahtevkov na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enakih tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju, ob tem, da mora izkazati še enega od kumulativnih pogojev, to je obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nenadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale upniku (272. člen ZIZ).
Terjatev, ki jo tožnica uveljavlja v tožbi in se nanaša na nezakonitost izredne odpovedi iz razloga po 5. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 (ker mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna z dela več kot 6 mesecev), ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da je bila izredna odpoved nezakonita, v tej (začetni) fazi postopka, ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Ker tožnica ni izkazala verjetnost terjatve njen predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji priznati obstoj delovnega razmerja, od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje, da je tožena stranka dolžna tožnici, dokler traja spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja obračunati in plačevati nadomestilo plače v višini bruto mesečne plače, od tega zneska obračunati ter plačati davke in prispevke, neto znesek pa nakazati na račun tožnice, ni utemeljen.