Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje (ali opraviti to dejanje pravočasno) in da ima sporazum o pogodbeni kazni pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen Obligacijskega zakonika).
Dogovor o pogodbeni kazni, ki bi zapadla, preden bi do kršitve sploh prišlo, je v nasprotju z namenom pogodbene kazni in ga zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 146/1-6, 147, 147-4, 156, 156/1, 156/2, 156/3, 157, 157/7. OZ člen 198. ZASP-B člen 17. - tarifna številka II, II/2, II/2-7.
aktivna legitimacija - avtorsko nadomestilo - višina avtorske odmene - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - glasbena dela - veljaven pravni temelj - davek na dodano vrednost (DDV)
Tožeči stranki je bilo izdano dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe v primeru javne priobčitve neodrskih glasbenih del (male glasbene pravice), vključno s kabelsko retransmisijo.
Veljavo skupnega sporazuma ima tarifa, vsebovana v Pravilniku 1998, ki se zato obravnava kot veljavni skupni sporazum.
Res je Ustavno sodišče RS razveljavilo prvi odstavek II. poglavja tarife Pravilnika 1998, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo presplošna. V ostalem delu II. poglavja (drugi in zadnji odstavek) pa je tarifa ostala v veljavi, torej tudi v delu, ko določa "minimalen" avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 0,175 EUR (prej 42 SIT) po naročniku mesečno. Tarifa (ki ima položaj veljavnega skupnega sporazuma) torej obstaja in nanj(o) so sodišča vezana.
Pravilnik 1998 v 7. točki drugega odstavka II. poglavja ni v nasprotju z ZASP. Gre za primerno veljavno tarifo, ki je uporabna.
Obseg prikrajšanja na strani tožeče stranke in s tem višina obogatitve na strani tožene, je tako odvisna od tega, ali je bil od (čeprav neplačanega) zneska nadomestila odveden DDV. To pomeni, da bi morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je DDV računovodsko obračunala in ga državi tudi plačala, pa ni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005531
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2.
objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - ekskulpacijski razlog - nevarna dejavnost
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je delo na navijalni napravi na liniji K-47, ki jo poganja elektrika in deluje v avtomatskem načinu s hitrostjo 20 metrov na minuto ter ima mnogo vrtljivih delov, ki predstavljajo povečano nevarnost za poškodbe, delo s povečano nevarnostjo. Materialno pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je podan razlog za oprostitev odgovornosti tožene stranke po drugem odstavku 153. člena OZ. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno presodilo, da je v konkretnem primeru do škodnega dogodka prišlo izključno zaradi tožnikovega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v nasprotju s splošnimi varnostnimi pravili, ki veljajo za vse stroje pri toženi stranki, posegel v nevarne dele stroja v avtomatskem načinu delovanja in da je bilo njegovo nepravilno ravnanje vzrok za poškodbo leve roke in prsta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001243
SPZ člen 96.
kupna pogodba - povračilo vlaganj - povrnitev vlaganj v nepremičnino - nedobroverni posestnik - nedobroverna posest nepremičnine - potrebni in koristni stroški - stroški zaradi olepšave stvari - objektivni in subjektivni kriteriji
Ker je bila tožnica nedobroverna posestnica, objektivni kriterij koristnosti (ki se kaže v povečanju vrednosti) ne zadošča, ampak morajo biti stroški za lastnika osebno koristni. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri menjavi talne obloga zgolj za strošek, ki je nastal zaradi olepšanja stvari oziroma lastnega zadovoljstva tožnice, ki pa ga toženec, saj je bila tožnica nedobroverna posestnica, ni dolžan vračati.
ZPIZ-2 člen 27, 28, 39a, 202, 339, 391, 394.. ZPol člen 87, 87/1.. ZPIZ-2B člen 7.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev za upokojitev
Glede na prvi odstavek 39.a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji določeni v 27. in 28. členu ZPIZ-2. Tožnik pogojev po omenjenih dveh določbah ne izpolnjuje. Izpolnjevanje pogojev po določbi 399. člena ZPIZ-2 v zvezi s prvim odstavkom 87. člena ZPol, pa ne pomeni, da tožnik izpolnjuje pogoje po določbah splošnega zakona, temveč izpolnjuje pogoje za upokojitev po določbah posebnega predpisa, in sicer po določbah Zakona o policiji. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugih zadevah se glede na 39.a člen pravica do starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogoja za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, tj. po 27. členu ZPIZ-2, kot splošnem predpisu, ne more priznati.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - tožba za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti s tožbenim zahtevkom ni mogoče zahtevati že zato, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe.
ZKP člen 219a, 223, 223a, 223a/7, 238, 240, 371, 371/1, 371/1-11, 373.. ZOdv člen 8.
preiskava elektronske naprave - odredba o hišni preiskavi - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov - zakonitost hišne preiskave - zakonitost zasega - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - očitna pisna napaka - razlogi od odločilnih dejstvih - pravni pouk priči - zakonitost odredbe - varovanje pravice do zasebnosti - ustavna odločba - dokazna ocena - test sorazmernosti
Z najdbo odvetnikovega računalnika se prostorski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne ni avtomatsko raztegnil tudi na stanovanje B. Ž., saj posest službenega računalnika ne pomeni, da je s tem njeno stanovanje postal prostor, kjer odvetnik opravlja svojo dejavnost. Zato se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvami prvostopnega sodišča, da dejstvo, da so preiskovalci šele ob zasegu elektronske naprave ugotovili, da ta pripada odvetniški pisarni, ni nobena ovira za njen zaseg.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 398, 398/2, 398/3, 399.. KZ-1 člen 259.
obnova postopka - nov dokaz - zavrženje predloga
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja kot nov dokaz (pravnomočna kazenska sodba), je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan.
pravilno poimenovanje pravdne stranke - odvetnik kot stranka
Odvetnica A. A. (toženka) je registrirana kot odvetnica oziroma izvajalka svobodnega poklica po ZOdv. To ni s.p. ali odvetniška družba. To izhaja že iz oznak na dopisih odvetnice kot tudi iz njenih vlog. Zato ni pomembno, ali je v sodbi označena fizična oseba ali odvetnik
Pogoj za nastanek izvenpravdnega pobota je pobotna izjava imetnika pobotne terjatve. Ko je le-ta enkrat dana se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj - ex tunc učinkovanje pobotne izjave. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da morajo biti pogoji za pobot izpolnjeni preden se poda pobotna izjava ali vsaj hkrati z njo. Stranka namreč s pobotno izjavo uveljavlja, da je terjatev nasprotne stranke (že) ugasnila zaradi njene nasprotne terjatve. To pa je mogoče le, če so v trenutku, ko je pobotna izjava dana, izpolnjeni pogoji za pobotanje. V dveh pobotnih izjavah navedena valuta knjiženja, ne spreminja dejstva kdaj so bile pobotne izjave dane. Izpolnitev zakonskih pogojev za pobotanje se namreč presoja v trenutku, ko je pobotna izjava dana (velja oddajna teorija). Zato pobotna izjava tudi ne more biti dana pod pogojem nastopa zapadlosti zadnje terjatve.
ugotavljanje dejanskega stanja - enotna uporaba materialnega prava - trditve stranke - gradbena pogodba - plačilo začasne situacije
Zaradi zmotne ocene bistva spora, na kar pravilno opozarja pritožba, je sodišče prve stopnje zmotno ugotavljalo dejansko stanje na primerjavi med dejansko vrednostjo vseh izvedenih del in višino že prejetih plačil, zmanjšano za manipulativne stroške, moralo pa bi zgolj ugotavljati ali je glede na dejansko vrednost vseh opravljenih del, kot jih je ugotovil izvedenec, tožeča stranka upravičena do plačila po vtoževani V. začasni situaciji.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006173
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 179.. - člen 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izključitev zavarovalnega kritja - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, da je odgovornost prvotožene stranke objektivna, ker žebljalnik, s katerim se je tožnik pri delu poškodoval, predstavlja nevarno orodje.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana izključitev zavarovalnega kritja po 2. točki drugega odstavka klavzule za dodatna kritja 03-ODG-01/06 (ki je del splošnih pogojev 03-ODG-01/06 - BII/2), ki določa, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev ter opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da gre v konkretnem primeru ravno za tako situacijo, saj prvotožena stranka tožniku ni zagotovila zaščitne opreme (zaščitnih očal), ki je bila za delo na tem delovnem mestu po pravilih varnosti in zdravja pri delu predpisana (ne glede na to, da ni bila predpisana pri sami prvotoženi stranki). Ni pa upoštevalo, da je podlaga za povrnitev škode podana že zaradi ugotovljene objektivne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke. Zavarovalno kritje namreč tem primeru ni izključeno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - protispisnost - neobrazložena pritožba - pogodba o upravljanju upravniških storitev - obstoj pogodbenega razmerja - neveljavnost pogodbe - sklenitev pogodbe o upravljanju stanovanjske hiše - večinsko soglasje etažnih lastnikov
Pritožbeni očitek o protispisnosti, ki sicer predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je neutemeljen. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora navesti, glede katerega odločilnega dejstva obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine, ki jo je sodišče vpogledalo in samo listino ter seveda tudi, katera listina to je. Pavšalna trditev o protispisnosti in sklicevanje na posamezno točko obrazložitve, ne zadostuje za preizkus sodbe v tem delu.
Pogodbeni temelj iz pogodbe o upravljanju ni nehal veljati, pač pa sploh ni nastal.
Vpis v register upravnikov stavb nima konstitutivnega, temveč zgolj deklaratorni pomen in na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora biti za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske hiše z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celi stavbi, doseženo kvalificirano soglasje vseh solastninskih deležev na celi stavbi in ne le večine na delu stavbe, ki ima svoj vhod.
ZDR-1 člen 54, 56, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 161.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ostala v delovnem razmerju pri toženi stranki. Za ugotovitev transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas zadostuje dejstvo nadaljnjega obstoja delovnega razmerja po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001570
ZPP člen 76, 76/1, 154, 154/1. OZ člen 639, 639/1, 639/3. ZFPPIPP člen 161.
pravdna stranka - pravilno poimenovanje pravdne stranke - fizična oseba - samostojni podjetnik - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - napake na stvari - odprava napak - poenostavljena prisilna poravnava - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pravdni stroški po uspehu - nedovoljene pritožbene novote
V tožbi in sodbi označen tožnik A. O. je fizična oseba, zato dejstvo, da iz poslovnega registra ni razvidno, da obstaja subjekt A. O. s.p., ni pomembno. Enako ni pomembno za presojo, ali je določena fizična oseba lahko pravdna stranka, če je v uvodu sodbe ob imenu in priimku fizične osebe še navedeno, da je določena fizična oseba dr., odvetnica, zdravnik ali zdravnica, oziroma če je dodano še ime določene vrste ordinacije.
Zaradi začetega postopka prisilne poravnave nad toženo stranko, ki je bila pozvana k odpravi napak (prvi odstavek 637, člena OZ), je postalo jasno, da napak v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku ne bo več odpravila sama, pač pa da jih bodo tožeče stranke odpravile na njen račun (tretji odstavek 639. člena OZ). Čim pa je tako, ni več pomembno, da je bil balkon stanovanja št. 40 tekom pravde saniran in je zmotno pritožbeno stališče, da zato tožeča stranka ni upravičena do denarnega zahtevka, ki se nanaša na odpravo napake za ta balkon.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 296, 296/3. ZPP člen 156, 181, 181/3.
ugotovitvena tožba - pogoji za ugotovitveno tožbo - tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - prijava terjatev - solidarni dolžnik
Upnica bi morala v konkretnem primeru poleg navedbe višine terjatve na dan začetka stečajnega postopka, postaviti določen zahtevek za priznanje terjatve le še v neplačanem delu (in še pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača posojilojemalec). Tako postopanje pri prijavi terjatve zoper dolžnika kot solidarnega dolžnika izhaja iz določbe tretjega odstavka 296. člena ZFPPIPP, po kateri se v stečajnem postopku prijavi in uveljavlja celotni znesek terjatve, dokler ni poplačan.
sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - umik pritožbe - ugovor udeleženca
Ker je po tretjem odstavku 334. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg umik pritožbe nepreklicen, je pritožbeno sodišče lahko ugotovilo le dejstvo umika pritožbe, ne da bi jo meritorno obravnavalo.
sodna taksa - plačilo sodne takse - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pritožnikoma upravičeno odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njunega ugovora zoper plačilni nalog, s katerim je toženca poprej pozvalo k plačilu dolgovane sodne takse. Toženec je namreč zamudil rok za ugovor, medtem ko R. H. ni stranka tega postopka, zato je bil prvi ugovor prepozen, drugi pa nedovoljen.
ZPP člen 313, 313/2, 320, 320/2, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-15. ZEN člen 19, 19/6, 44, 127, 127/1, 127/2, 127/3. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1.
odstranitev mejnika - restitucija v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - premoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika del - odgovornost za navodila - dolžna skrbnost - protispisnost - dokazna ocena izpovedbe prič - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - dolžina paricijskega roka
Vsakršno izvajanje zemeljskih del v bližini mejnih znamenj od naročnika terja posebno skrbnost. Z natančnimi navodili izvajalcu del mora poskrbeti, da ostanejo v naravi postavljena mejna znamenja nedotaknjena. Če kljub potrebni skrbnosti pri izvajanju del pride do odstranitve mejnih znamenj, mora naročnik del na svoje stroške preko ustreznega postopka in pooblaščenega geodetskega podjetja poskrbeti za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je prišlo do odstranitve mejnikov.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.