ZGD-1 člen 105, 118, 425, 426. OZ člen 393, 393/3, 406.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - premoženje izbrisane družbe - delitev premoženja družbe - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - solidarnost upnikov - aktivna stvarna legitimacija
V konkretnem primeru ZGD-1 (niti drug zakon) solidarnosti ne določa, nista pa se zanjo dogovorila niti družbenika. Tožnik zato lahko zahteva le plačilo svojega dela terjatve (premoženja izbrisane družbe). Ker se družbenika nista dogovorila drugače, se terjatev do toženca med njiju deli na enaka dela (tretji odstavek 393. člena OZ). Tožnik je torej aktivno (stvarno) legitimiran le za polovico vtoževane terjatve.
OZ člen 10, 131, 131/2, 150. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5. ZPP člen 180, 180/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - varno delovno okolje - opustitev delodajalca - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - objektivna odgovornost - imetnik nevarne stvari - padec delavca
Kriterij za presojo protipravnosti je, ali je bil škodni dogodek objektivno predvidljiva posledica delodajalčevega ravnanja. Pod pojem objektivno predvidljive posledice ne spadajo le običajne in najpogostejše posledice, ampak tudi manj verjetne, vendar le, če jih je bilo ob znanju in veščinah, ki se pričakujejo za določenega strokovnjaka, mogoče predvideti v času spornega ravnanja. Kateri so bili potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, se presoja glede na okoliščine konkretnega primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00008149
OZ člen 948, 948/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanec - zavarovalni interes - nastanek zavarovalnega primera - pogodba o leasingu
Odgovor na vprašanje, kdo je imel zavarovalni interes v smislu drugega odstavka 948. člena OZ, je potrebno iskati v razmerju med leasingodajalcem in leasingojemalcem. Ni namreč odločujoče, kdo je v zavarovalni pogodbi napisan kot zavarovanec.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
neizrabljen tedenski počitek - misija - premožensjka škoda - davki in prispevki - bruto neto
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001243
SPZ člen 96.
kupna pogodba - povračilo vlaganj - povrnitev vlaganj v nepremičnino - nedobroverni posestnik - nedobroverna posest nepremičnine - potrebni in koristni stroški - stroški zaradi olepšave stvari - objektivni in subjektivni kriteriji
Ker je bila tožnica nedobroverna posestnica, objektivni kriterij koristnosti (ki se kaže v povečanju vrednosti) ne zadošča, ampak morajo biti stroški za lastnika osebno koristni. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri menjavi talne obloga zgolj za strošek, ki je nastal zaradi olepšanja stvari oziroma lastnega zadovoljstva tožnice, ki pa ga toženec, saj je bila tožnica nedobroverna posestnica, ni dolžan vračati.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - tožba za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti s tožbenim zahtevkom ni mogoče zahtevati že zato, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe.
Za odločitev o pravdnih stroških je odločilen končni uspeh v pravdi, ne pa uspešnost posameznih procesnih dejanj. A v skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem postopku je zahteva, da stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja, skrči na tisto najmanjšo možno mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. Le stroški za tista procesna opravila, ki ustrezajo opisanemu kriteriju, so potrebni pravdni stroški v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00001419
ZASP člen 81, 105, 105/1, 106, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 193, 198, 378. ZDDV-1 člen 3, 40. ZDDV člen 80.
avtorski honorar - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - neupravičena pridobitev - višina nadomestila - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - skupni sporazum - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - sprememba tarife - začasna tarifa - svet za avtorsko pravo - primerno nadomestilo - davek na dodano vrednost (DDV) - obdavčljiv dohodek - zamudne obresti
Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev o zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za kabelsko retransmisijo avtorskih del v upravljanju tožnika. Ttudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
Po sodni praksi je dopustno, da lahko delodajalec v sodnem postopku oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži.
Ni nedopustno, da se delodajalec pri ocenjevanju delovne uspešnosti javnega uslužbenca sklicuje na pisno opozorilo pred odpovedjo, četudi je potrebno utemeljenost očitanega preveriti z vidika predpisanih kriterijev ocene javnega uslužbenca, ne pa npr. po določbah ZDR-1, ki se nanašajo na presojo zakonitosti odpovedi. Ker sodišče prve stopnje tega vsebinskega preizkusa izpodbijane ocene ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - protispisnost - neobrazložena pritožba - pogodba o upravljanju upravniških storitev - obstoj pogodbenega razmerja - neveljavnost pogodbe - sklenitev pogodbe o upravljanju stanovanjske hiše - večinsko soglasje etažnih lastnikov
Pritožbeni očitek o protispisnosti, ki sicer predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je neutemeljen. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora navesti, glede katerega odločilnega dejstva obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine, ki jo je sodišče vpogledalo in samo listino ter seveda tudi, katera listina to je. Pavšalna trditev o protispisnosti in sklicevanje na posamezno točko obrazložitve, ne zadostuje za preizkus sodbe v tem delu.
Pogodbeni temelj iz pogodbe o upravljanju ni nehal veljati, pač pa sploh ni nastal.
Vpis v register upravnikov stavb nima konstitutivnega, temveč zgolj deklaratorni pomen in na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora biti za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske hiše z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celi stavbi, doseženo kvalificirano soglasje vseh solastninskih deležev na celi stavbi in ne le večine na delu stavbe, ki ima svoj vhod.
ugotavljanje dejanskega stanja - enotna uporaba materialnega prava - trditve stranke - gradbena pogodba - plačilo začasne situacije
Zaradi zmotne ocene bistva spora, na kar pravilno opozarja pritožba, je sodišče prve stopnje zmotno ugotavljalo dejansko stanje na primerjavi med dejansko vrednostjo vseh izvedenih del in višino že prejetih plačil, zmanjšano za manipulativne stroške, moralo pa bi zgolj ugotavljati ali je glede na dejansko vrednost vseh opravljenih del, kot jih je ugotovil izvedenec, tožeča stranka upravičena do plačila po vtoževani V. začasni situaciji.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo.
ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/4, 45.. ZDR-1 člen 47.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da naj bi šlo v primeru posameznih ravnanj, ki jih tožnica izpostavlja, za trpinčenje. Opravilo je presojo posameznih ravnanj, ki jih tožnica navaja in zaključilo, da ravnanja niso bila izvajana z namenom škodovanja, žaljenja ali poniževanja tožnice. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi poudarja, da ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje za zaključek, da do trpinčenja ni prišlo. Sodišče namreč ne more presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, če predstavlja trpinčenje, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da tožnica zatrjuje, da je bila žrtev mobinga s strani nadrejenih, ki imajo v okviru svojih funkcij določeno moč in avtoriteto nad svojimi podrejenimi. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo ali podrejene osebe izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pa pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno.
Dogovor je bil sklenjen med poslovodstvom družb v koncernu slovenskih železniških družb (KSŽD) ter reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev kapitalsko povezanih družb. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da iz določb dogovora izhaja, da gre za pavšalni poračun stroškov za prehrano po KPDŽP in Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (razlika med 6,03 EUR in 6,12 EUR), ki se nanaša na obdobje od 1. 8. 2008 dalje. Tožnika ni mogoče izvzeti iz kroga upravičencev zgolj zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo 31. 1. 2015. Glede tega je ključno, da so do poračuna stroškov za prehrano upravičeni vsi delavci, ki so bili v obdobju od 1. 8. 2008 dalje zaposleni pri toženi stranki, saj dogovor ne izključuje tistih, ki v času sklenitve Dogovora niso več bili delavci tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00002102
ZST-1 člen 34a, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravilna sestava sodišča - pristojnosti strokovnega sodelavca - lex specialis - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - rok za plačilo sodne takse
ZIZ in ZPP ne vsebujeta nobenih določb v zvezi s sestavo sodišča pri odločanju o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog, zato ZST-1 glede te tematike predstavlja lex specialis.
Strokovni sodelavec, ki ni izdal plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ni imel pristojnosti za odločanje o ugovoru dolžnika zoper ta plačilni nalog in o določitvi nove taksne obveznosti.
Začetek stečajnega postopka nad prvim dolžnikom nima nobenega vpliva na izvršbo s prodajo nepremičnin, ki sta bili pred prodajo na javni dražbi v lasti drugega dolžnika.
ZPP člen 313, 313/2, 320, 320/2, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-15. ZEN člen 19, 19/6, 44, 127, 127/1, 127/2, 127/3. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1.
odstranitev mejnika - restitucija v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - premoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika del - odgovornost za navodila - dolžna skrbnost - protispisnost - dokazna ocena izpovedbe prič - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - dolžina paricijskega roka
Vsakršno izvajanje zemeljskih del v bližini mejnih znamenj od naročnika terja posebno skrbnost. Z natančnimi navodili izvajalcu del mora poskrbeti, da ostanejo v naravi postavljena mejna znamenja nedotaknjena. Če kljub potrebni skrbnosti pri izvajanju del pride do odstranitve mejnih znamenj, mora naročnik del na svoje stroške preko ustreznega postopka in pooblaščenega geodetskega podjetja poskrbeti za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je prišlo do odstranitve mejnikov.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.
privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - stvarna pristojnost - gospodarski spor
V skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo do konca glavne obravnave. V zvezi z navajanjem dejstev, ki so pravno relevantna z vidika spremenjene tožbe (posledično pa tudi v zvezi s predlaganjem dokazov o teh zatrjevanih dejstvih), zato ne more veljati omejitev glede navajanja dejstev in dokazov iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
sodna taksa - plačilo sodne takse - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pritožnikoma upravičeno odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njunega ugovora zoper plačilni nalog, s katerim je toženca poprej pozvalo k plačilu dolgovane sodne takse. Toženec je namreč zamudil rok za ugovor, medtem ko R. H. ni stranka tega postopka, zato je bil prvi ugovor prepozen, drugi pa nedovoljen.
pravilno poimenovanje pravdne stranke - odvetnik kot stranka
Odvetnica A. A. (toženka) je registrirana kot odvetnica oziroma izvajalka svobodnega poklica po ZOdv. To ni s.p. ali odvetniška družba. To izhaja že iz oznak na dopisih odvetnice kot tudi iz njenih vlog. Zato ni pomembno, ali je v sodbi označena fizična oseba ali odvetnik
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006173
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 179.. - člen 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izključitev zavarovalnega kritja - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, da je odgovornost prvotožene stranke objektivna, ker žebljalnik, s katerim se je tožnik pri delu poškodoval, predstavlja nevarno orodje.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana izključitev zavarovalnega kritja po 2. točki drugega odstavka klavzule za dodatna kritja 03-ODG-01/06 (ki je del splošnih pogojev 03-ODG-01/06 - BII/2), ki določa, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev ter opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da gre v konkretnem primeru ravno za tako situacijo, saj prvotožena stranka tožniku ni zagotovila zaščitne opreme (zaščitnih očal), ki je bila za delo na tem delovnem mestu po pravilih varnosti in zdravja pri delu predpisana (ne glede na to, da ni bila predpisana pri sami prvotoženi stranki). Ni pa upoštevalo, da je podlaga za povrnitev škode podana že zaradi ugotovljene objektivne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke. Zavarovalno kritje namreč tem primeru ni izključeno.