kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - zakonski znaki goljufije - opis dejanja
Navedba zgolj abstraktnega zakonskega znaka v smislu namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist ne zadostuje. Državni tožniki tudi ne more biti v nikakršno korist sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 222/2003 z dne 21.10.2004, ko povzema vsebino jedra, saj je že iz izreka, ki mu sledi, povsem jasno kakšno premoženjsko korist si je v tisti zadevi obsojeni nameraval pridobiti, medtem, ko iz opisa dejanskega stanja v obravnavani zadevi to ni razvidno. Seveda bi se dalo sklepati, da se je obtoženi želel izogniti plačilu carinskih dajatev, oziroma, da bi bila v tem korist, ki jo je zasledoval, vendar bi se mu to moralo očitati, pa se mu ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003145
KZ-1 člen 135, 135/1, 141, 141/1. ZKP člen 234, 234/2, 373, 386.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - dokazna ocena - kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - način storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - obseg preizkusa pritožbe - zaslišanje oškodovanca kot priče
Prav ima pritožba, da pri obravnavanem kaznivem dejanju objekt varstva ni lastnina, temveč varovanje zasebnosti osebe, ki uporablja stanovanje za bivanje in kamor spusti osebe, ki jim to dovoli. Vendar pa pritožba spregleda, da je kazenskopravni pojem stanovanja nekoliko širši kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje. Zajema namreč tudi druge podobne prostore, v katerih posameznik stalno ali začasno prebiva in v katerih pričakuje svojo zasebnost. Zato je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje v storitveni in opustitveni obliki, saj je najprej z aktivnim ravnanjem neupravičeno vstopil v stanovanjsko hišo oškodovanca, za kar je že imel izrecno predhodno prepoved, nato pa neupravičeno vstopil še v stanovanje oškodovanke, nato pa se kljub zahtevam obeh oškodovancev, da hišo zapusti, iz hiše ni odstranil, ampak je to storil šele, ko se je za odhod sam odločil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00002224
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 24, 24/1, 24/1-1, 35. URS člen 67. ZMZPP člen 50, 50/2, 95, 97, 101. ZIZ člen 266, 266/2. ZOPNI člen 1, 2, 3, 7, 7/2, 9, 26, 34, 34/1, 48, 48/1, 48/2, 54, 54/1, 54/2, 4/3. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1, 1/2. ZSKZDČEU-1 člen 210. ZPP člen 57.
premoženje nezakonitega izvora - premoženje v tujini - odvzem premoženja nezakonitega izvora - vrnitveni zahtevek - začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - mednarodna pristojnost - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I - pristojnost po legi nepremičnine
Uredba Bruselj I se na podlagi 1. točke prvega člena uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Ne zajema pa dejanj pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii). Spori iz ZOPNI niso civilni ali gospodarski spori, kot jih opredeljuje Uredba Bruselj I, ker je njihov temelj v izvajanju državne oblasti, ko država zaradi javnopravnega varstva preko civilnih sankcij izreka ukrepe, s katerimi posega v lastninsko pravico toženca, ki je pridobil premoženje na nezakonit način.
Tožba iz ZOPNI, ki jo uveljavlja država zoper toženca, je po svoji vsebini penalna, kar je posledično tudi podlaga za reipersekutorni oziroma vrnitveni zahtevek in prenos lastninske pravice na državo, kar dodatno potrjuje, da pravna podlaga tožbenega zahtevka niso (klasični) civilnopravni oziroma zasebnopravni predpisi. Glede na opisano naravo spora je uporaba Uredbe Bruselj I v sporih iz ZOPNI izključena.
Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje (ali opraviti to dejanje pravočasno) in da ima sporazum o pogodbeni kazni pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen Obligacijskega zakonika).
Dogovor o pogodbeni kazni, ki bi zapadla, preden bi do kršitve sploh prišlo, je v nasprotju z namenom pogodbene kazni in ga zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 146/1-6, 147, 147-4, 156, 156/1, 156/2, 156/3, 157, 157/7. OZ člen 198. ZASP-B člen 17. - tarifna številka II, II/2, II/2-7.
aktivna legitimacija - avtorsko nadomestilo - višina avtorske odmene - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - glasbena dela - veljaven pravni temelj - davek na dodano vrednost (DDV)
Tožeči stranki je bilo izdano dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe v primeru javne priobčitve neodrskih glasbenih del (male glasbene pravice), vključno s kabelsko retransmisijo.
Veljavo skupnega sporazuma ima tarifa, vsebovana v Pravilniku 1998, ki se zato obravnava kot veljavni skupni sporazum.
Res je Ustavno sodišče RS razveljavilo prvi odstavek II. poglavja tarife Pravilnika 1998, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo presplošna. V ostalem delu II. poglavja (drugi in zadnji odstavek) pa je tarifa ostala v veljavi, torej tudi v delu, ko določa "minimalen" avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 0,175 EUR (prej 42 SIT) po naročniku mesečno. Tarifa (ki ima položaj veljavnega skupnega sporazuma) torej obstaja in nanj(o) so sodišča vezana.
Pravilnik 1998 v 7. točki drugega odstavka II. poglavja ni v nasprotju z ZASP. Gre za primerno veljavno tarifo, ki je uporabna.
Obseg prikrajšanja na strani tožeče stranke in s tem višina obogatitve na strani tožene, je tako odvisna od tega, ali je bil od (čeprav neplačanega) zneska nadomestila odveden DDV. To pomeni, da bi morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je DDV računovodsko obračunala in ga državi tudi plačala, pa ni.
Za odločitev o pravdnih stroških je odločilen končni uspeh v pravdi, ne pa uspešnost posameznih procesnih dejanj. A v skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem postopku je zahteva, da stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja, skrči na tisto najmanjšo možno mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. Le stroški za tista procesna opravila, ki ustrezajo opisanemu kriteriju, so potrebni pravdni stroški v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00008149
OZ člen 948, 948/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanec - zavarovalni interes - nastanek zavarovalnega primera - pogodba o leasingu
Odgovor na vprašanje, kdo je imel zavarovalni interes v smislu drugega odstavka 948. člena OZ, je potrebno iskati v razmerju med leasingodajalcem in leasingojemalcem. Ni namreč odločujoče, kdo je v zavarovalni pogodbi napisan kot zavarovanec.
ZDR-1 člen 54, 56, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 161.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ostala v delovnem razmerju pri toženi stranki. Za ugotovitev transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas zadostuje dejstvo nadaljnjega obstoja delovnega razmerja po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pogoj za nastanek izvenpravdnega pobota je pobotna izjava imetnika pobotne terjatve. Ko je le-ta enkrat dana se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj - ex tunc učinkovanje pobotne izjave. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da morajo biti pogoji za pobot izpolnjeni preden se poda pobotna izjava ali vsaj hkrati z njo. Stranka namreč s pobotno izjavo uveljavlja, da je terjatev nasprotne stranke (že) ugasnila zaradi njene nasprotne terjatve. To pa je mogoče le, če so v trenutku, ko je pobotna izjava dana, izpolnjeni pogoji za pobotanje. V dveh pobotnih izjavah navedena valuta knjiženja, ne spreminja dejstva kdaj so bile pobotne izjave dane. Izpolnitev zakonskih pogojev za pobotanje se namreč presoja v trenutku, ko je pobotna izjava dana (velja oddajna teorija). Zato pobotna izjava tudi ne more biti dana pod pogojem nastopa zapadlosti zadnje terjatve.
ZPP člen 313, 313/2, 320, 320/2, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-15. ZEN člen 19, 19/6, 44, 127, 127/1, 127/2, 127/3. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1.
odstranitev mejnika - restitucija v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - premoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika del - odgovornost za navodila - dolžna skrbnost - protispisnost - dokazna ocena izpovedbe prič - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - dolžina paricijskega roka
Vsakršno izvajanje zemeljskih del v bližini mejnih znamenj od naročnika terja posebno skrbnost. Z natančnimi navodili izvajalcu del mora poskrbeti, da ostanejo v naravi postavljena mejna znamenja nedotaknjena. Če kljub potrebni skrbnosti pri izvajanju del pride do odstranitve mejnih znamenj, mora naročnik del na svoje stroške preko ustreznega postopka in pooblaščenega geodetskega podjetja poskrbeti za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je prišlo do odstranitve mejnikov.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.
ZSRR člen 10, 10/2, 36, 36/2. OZ člen 122, 122/1, 419.
pogodba o projektnem financiranju - terjatev - prenos terjatve - zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem - garancija - pravica do izjave
Po prenehanju pogodbe mora tožnik upoštevati veljavne predpise (ZSRR-2 v konkretnem primeru, za področje regijskih finančnih shem), kar med drugim pomeni, da mora tožnik izbrati izvajalca regijske finančne sheme na javnem razpisu (tretji odstavek 10. člena ZSRR-2). Toženec zato neutemeljeno zatrjuje, da je bilo poseženo v njegova upravičena pričakovanja, ker tožnik z njim ni podaljšal Pogodbe o financiranju, saj za to ni bilo podlage. Navedeno tudi pomeni, da je prvo sodišče pravilno zavrnilo izvedbo dokaza s sodnim izvedencem ekonomske stroke zaradi ugotovitve uspešnosti garancijske sheme Z. (to dejstvo med pravdnima strankama niti ni bilo sporno), saj uspešnost garancijske sheme Z. ni nalagala tožniku obveznosti, da s tožencem sklene novo pogodbo brez upoštevanja določb ZSRR-2 in izvedbe javnega razpisa. Toženčeva pravica do izjave zato ni bila kršena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - protispisnost - neobrazložena pritožba - pogodba o upravljanju upravniških storitev - obstoj pogodbenega razmerja - neveljavnost pogodbe - sklenitev pogodbe o upravljanju stanovanjske hiše - večinsko soglasje etažnih lastnikov
Pritožbeni očitek o protispisnosti, ki sicer predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je neutemeljen. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora navesti, glede katerega odločilnega dejstva obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine, ki jo je sodišče vpogledalo in samo listino ter seveda tudi, katera listina to je. Pavšalna trditev o protispisnosti in sklicevanje na posamezno točko obrazložitve, ne zadostuje za preizkus sodbe v tem delu.
Pogodbeni temelj iz pogodbe o upravljanju ni nehal veljati, pač pa sploh ni nastal.
Vpis v register upravnikov stavb nima konstitutivnega, temveč zgolj deklaratorni pomen in na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora biti za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske hiše z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celi stavbi, doseženo kvalificirano soglasje vseh solastninskih deležev na celi stavbi in ne le večine na delu stavbe, ki ima svoj vhod.
pravilno poimenovanje pravdne stranke - odvetnik kot stranka
Odvetnica A. A. (toženka) je registrirana kot odvetnica oziroma izvajalka svobodnega poklica po ZOdv. To ni s.p. ali odvetniška družba. To izhaja že iz oznak na dopisih odvetnice kot tudi iz njenih vlog. Zato ni pomembno, ali je v sodbi označena fizična oseba ali odvetnik
sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - umik pritožbe - ugovor udeleženca
Ker je po tretjem odstavku 334. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg umik pritožbe nepreklicen, je pritožbeno sodišče lahko ugotovilo le dejstvo umika pritožbe, ne da bi jo meritorno obravnavalo.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 398, 398/2, 398/3, 399.. KZ-1 člen 259.
obnova postopka - nov dokaz - zavrženje predloga
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja kot nov dokaz (pravnomočna kazenska sodba), je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan.
sodna taksa - plačilo sodne takse - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pritožnikoma upravičeno odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njunega ugovora zoper plačilni nalog, s katerim je toženca poprej pozvalo k plačilu dolgovane sodne takse. Toženec je namreč zamudil rok za ugovor, medtem ko R. H. ni stranka tega postopka, zato je bil prvi ugovor prepozen, drugi pa nedovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001542
URS člen 22. OZ člen 247. ZIZ člen 257, 269.
pogodba o leasingu - sprememba prvotne pogodbe - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - poroštvo - višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost - začasna odredba - predhodna odredba
Dokaz z izvedencem je ključen za oceno o dokazanosti višine tožbenega zahtevka. Zanesljiva ocena o jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti mnenja, potrebna zato, da more sodišče na njem utemeljevati zaključke o odločilnih dejstvih, je v takem primeru mogoča šele, ko izvedenec odgovori na pomisleke pravdnih strank o popolnosti in pravilnosti mnenja. Za dejansko zagotovitev strankine pravice do vsebinsko polne kontrole glede dokazov praviloma ne zadostuje pisno mnenje, ampak je stranki treba omogočiti zaslišanje izvedenca.
privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - stvarna pristojnost - gospodarski spor
V skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo do konca glavne obravnave. V zvezi z navajanjem dejstev, ki so pravno relevantna z vidika spremenjene tožbe (posledično pa tudi v zvezi s predlaganjem dokazov o teh zatrjevanih dejstvih), zato ne more veljati omejitev glede navajanja dejstev in dokazov iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
Po sodni praksi je dopustno, da lahko delodajalec v sodnem postopku oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži.
Ni nedopustno, da se delodajalec pri ocenjevanju delovne uspešnosti javnega uslužbenca sklicuje na pisno opozorilo pred odpovedjo, četudi je potrebno utemeljenost očitanega preveriti z vidika predpisanih kriterijev ocene javnega uslužbenca, ne pa npr. po določbah ZDR-1, ki se nanašajo na presojo zakonitosti odpovedi. Ker sodišče prve stopnje tega vsebinskega preizkusa izpodbijane ocene ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.