BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00082360
ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-G člen 2, 3. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 158, 158/1, 325, 325/1, 332.
stroški postopka - dopolnilni sklep o stroških - odmera odvetniških stroškov - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje stranke v postopku - znižanje plačila postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - sprememba določbe zakona
Čeprav je drugi toženec odgovor na tožbo vložil pred uveljavitvijo novele ZOdv-G, ko je še veljala zakonska določba o znižanju plačila v primeru zastopanja na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, je z vidika odmere stroškov postopka bistven trenutek, ko je sodišče o njih odločilo. Kot izhaja iz obširne sodne prakse, šele takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082519
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - verjetnost obstoja terjatve - sklepčnost trditev
V tej zadevi v ugovoru zatrjevana pojasnila toženke kažejo diametralno nasproten potek informiranja o prevzetih tveganjih, kot sta ga zatrjevala tožnika, ki sta navedla, da nista bila opozorjena na valutna tveganja in na to, kako bi lahko večja apreciacija tečaja vplivala na njune kreditne obveznosti. Zgolj na podlagi podanih navedb po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da so navedbe tožnikov verjetnejše.
DZ člen 183. ZSDP-1 člen 73. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
preživljanje otroka - določitev preživnine za otroka - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otrok in zmožnosti staršev - redno šolanje - prispevek otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - nakazilo - vštetje nakazila - neobrazložena odločba - manjkajoči razlogi - vsebina izreka odločbe - pravica do otroškega dodatka - olajšave pri dohodnini
Sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo pridobitnih sposobnosti obeh staršev. Neustrezno je nalaganje otrokom, ki se redno šolajo, da prispevajo k svojemu preživljanju. Zato predlagateljica v pritožbi pravilno opozarja, da je dolžnost preživljanja, v konkretnem primeru dijaka, ki obiskuje srednješolsko izobraževanje, na starših.
ZD člen 207, 207/4, 210, 212, 213, 213/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - napotitev dedičev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - obseg skupnega premoženja - izločitveni zahtevek dedičev - spor o obsegu zapuščine - vezanost stranke na napotitveni sklep
Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o vprašanjih, ki se nanašajo na obseg zapuščine, dediče in njihovo pravico do dediščine ter velikost njihovih dednih deležev, bodisi na zapuščinski obravnavi, bodisi z obvestilom, da se lahko o posameznih vprašanjih izjavijo.
Zapuščinski sodnik o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo zapuščine in dedičev, sam ne sme odločiti. V takšnih primerih mora postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo. Nobenega razloga ali podlage ni, da bi zapuščinsko sodišče presojalo manjšo ali večjo verjetnost navedb pritožnika in dedinje glede skupnega premoženja zapustnika in slednje, ter le enega od obeh napotilo na pravdo. Oba imata enako pravico, da zahtevata sodno varstvo svoje pravice, ki jo zatrjujeta. Napotitev pritožnika in dedinje na ločeni pravdi glede ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem je v tej fazi postopka ustrezna. Pravdno sodišče pa bo lahko pravdi združilo, če bo do vložitve obeh tožb prišlo, ter bo tako o skupnem premoženju odločalo v enovitem postopku.
Ugotovljeno je bilo, da je bil poseg pri tožnici opravljen po pravilih stroke in skladno z medicinsko doktrino. Ni prišlo do strokovne napake, ampak do hudega, nepojasnjenega zapleta, katerega verjetnost je minimalna. Pojasnilna dolžnost ni bila pomanjkljivo izvedena, saj splošne nevrološke posledice pri takšnih posegih niso običajne. Zato toženčeva odškodninska odgovornost ni podana.
zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba - poziv za popravo tožbe - zahteva za dopolnitev ali popravo vloge - dopolnitev tožbe - pisni poziv sodišča - nasprotna tožba - navedba dejstev - popolnost tožbe - individualizacija tožbenega zahtevka - poziv za dopolnitev vloge
Ker tožnik tudi po predhodnemu pozivu sodišča prve stopnje v postavljenem roku ni dopolnil dejanskih tožbenih navedb, da bi bilo mogoče razbrati, kaj s tožbenim zahtevkom zasleduje, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP), na takšno posledico pa je sodišče prve stopnje tožnika tudi predhodno opozorilo (šesti odstavek 180. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00083249
ZFPPIPP člen 121, 131, 131/1, 131/3, 132, 132/1, 132/2. ZIZ člen 2, 15. ZPP člen 179, 205, 207, 207/2, 207/3.
postopek zavarovanja v pravdnem postopku - začetek postopka zaradi insolventnosti - prekinitev postopka zavarovanja terjatev - procesna ovira
Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.
Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu.
Zakon o splošnem upravnem postopku (1956) člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZDSS-1 člen 74.
stroški postopka - socialni spor - upravni postopek
Ne drži pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče kljub določilu 113. člena ZUP tožniku priznati stroške predsodnega postopka, ker je bil upravni postopek potreben za zavarovanje njegovih pravic. ZUP v 1. odstavku 113. člena določa, da gredo stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Sodišče je pravilno pojasnilo, da je v upravnem odločanju šlo za postopek, ki je tekel na zahtevo tožnika in torej ne po uradni dolžnosti upravnega organa. Niti v ZDSS-1 niti v ZUP pa ni pravne podlage za odločanje o stroških predsodnega postopka na podlagi uspeha stranke. Uporaba določb zakona, ki ureja upravni spor, je v ZDSS-1 predpisana le glede razlogov, zaradi katerih je dopustno izpodbijati upravni akt (74. člen ZDSS‑1). Zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na 3. odstavek 20. člena ZUS-1, ki obveznost navajanja dejstev in predlaganja dokazov veže na postopek pred izdajo akta.
stroški postopka - socialni spor - odškodninski spor - uporaba določb ZPP
V obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato je glede stroškov postopka potrebno upoštevati določbe ZPP.
URS člen 14. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZDSS-1 člen 74. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16/1, 16/1-c.
Točka 1.c tar. št. 16 OT sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1.b točko te tarifne številke (to je tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Po stališču pritožbenega sodišča bi uporaba te določbe pomenila, da bi morala tožena stranka zaradi neuspeha v socialnem sporu samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec, povrniti višje stroške postopka. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Odvetnik lahko to določilo uporabi le v razmerju do svoje stranke, to je do delodajalca, ni pa dopustno teh stroškov prevaliti na drugega.
Kljub uspehu v sodnem postopku tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov, nastalih v upravnem postopku, saj za to ni pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083248
OZ člen 131, 187, 662. ZPP člen 318.
zamudna sodba - pravočasna vloga - prepozna vloga - vložitev vloge na nepristojno sodišče - pristojnost sodišča - očitna pomota - skrbnost pooblaščenca - vloga, vezana na rok - nevednost ali očitna pomota - gradbena pogodba - izvajalec - investitor - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - solidarni dolžnik - sosporniki - navadno materialno sosporništvo - naročnik storitve
Očitno pomoto (lapsus) pri odvetniku je mogoče utemeljiti, če je npr. sodišče v sami vlogi pravilno navedeno, napačen naziv pa je napisan na pisemski ovojnici ali kaj podobnega, medtem ko je v tej zadevi tako na vlogi kot na ovojnici pritožnica napisala napačno sodišče (vključno z napačnim poštnim naslovom na ovojnici).
Ker je v razmerju do pritožnice ugotovljeno, da je podana krivdna odškodninska odgovornost izvajalca po prvem odstavku 131. člena OZ, je s tem na temelju 187. člena OZ za škodo solidarno odgovorna tudi pritožnica kot investitorka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00082713
ZD člen 64, 64/1, 76, 101. ZPP člen 184, 184/2, 285, 350, 350/2. OZ člen 367.
pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - izrek napotitvenega sklepa - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neprava sprememba tožbe - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - oblikovanje tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - izpodbojnost oporoke - oblikovna pomanjkljivost - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - dolžna procesna skrbnost pravdne stranke - zastaranje pravice zahtevati razveljavitev oporoke - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - nesklepčna tožba - namenska razlaga zakonske določbe - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - uradni preizkus pritožbenega sodišča - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do dedovanja - napaka v obličnosti oporoke - pisna oporoka pred pričami - neenotna sodna praksa - razpravno načelo - načelo enakosti orožij
Pojem neveljavnosti res vključuje tudi pojem izpodbojnosti, a to ne vodi v sklep o navidezni kumulaciji obeh zahtevkov. Primarno postavljeni zahtevek je namreč ugotovitveni, podredni pa oblikovalen. Z ugotovitvenim zahtevkom je tožnica zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke, torej ugotovitev nečesa, kar že obstaja, z oblikovalnim pa njeno razveljavitev, torej realizacijo izpodbojnosti, pri čemer oporoka do razveljavitve velja. Gre za dva različna zahtevka, pri čemer prvo navedeni (ugotovitveni) zahtevek ne vsebuje zahtevka za razveljavitev oporoke. S postavitvijo podrednega zahtevka je bila zato tožba spremenjena (drugi odstavek 184. člena ZPP).
Pri obsegu materialno procesnega vodstva, ki se nanaša na stvarne predloge (zahtevke), je treba upoštevati, da je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka predvsem stvar stranke.
Tožena stranka ima pravico, da zahtevku nasprotuje iz vseh razlogov, za katere meni, da so relevantni in ji zato tega, da se je do spornega zahtevka vsebinsko opredelila, ni mogoče šteti v škodo.
Tožena stranka bi s predlaganim zaslišanjem svojega zakonitega zastopnika zgolj potrdila lastno navedbo, da je vložila dopolnitev predloga za taksno oprostitev z navadno pošto, kar ne zadošča. Sodišče z vlogo ne razpolaga, tveganje pri oddaji vloge z navadno pošto pa nosi stranka.
ZPP člen 105, 106, 108, 108/4, 180, 180a, 365-2, 366.
zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba - prošnja za brezplačno pravno pomoč - poziv za popravo tožbe - zavrženje nepopolne vloge - zahteva za dopolnitev ali popravo vloge - dopolnitev tožbe - pisni poziv sodišča - obvezne sestavine tožbe - zadostno število izvodov tožbe - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv za dopolnitev vloge
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči upravni postopek, ki teče ločeno in ne vpliva avtomatično na podaljšanje roka v tekočem sodnem postopku. Sodišče prve stopnje je tako pritožnika na podlagi določb 108. člena ZPP in skladno z določbami 180., 105. in 180.a člena ZPP v sklepu z dne 10. 10. 2024 ustrezno in obrazloženo pozvalo na dopolnitev tožbe, mu za to postavilo 15-dnevni rok rok in ga opozorilo tudi na pravno posledico (šesti odstavek 108. člena ZPP), če tega v dodeljenem roku ne bo storil, kot tudi, da mora biti vloga vložena v ustreznem številu izvodov (prvi odstavek 106. člena ZPP). Pritožnik tožbe z dne 4. 6. 2024 v dodeljenem roku v sklepu z dne 10. 10. 2024 ni dopolnil v skladu z navodili sodišča prve stopnje, prav tako tudi pred iztekom sodnega roka ni zaprosil za njegovo podaljšanje, kar bi sicer na podlagi tretjega odstavka 110. člena ZPP lahko storil. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo z dne 4. 6. 2024 utemeljeno zavrglo kot nepopolno (četrti odstavek 108. člena ZPP).
ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sklep sodišča prve stopnje o takšnem strankinem ugovoru spada med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)1. Zoper takšne sklepe po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
plačilo odškodnine - poškodba policista pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pojem nevarne dejavnosti kot pravni standard - policijsko pridržanje - strokovni prijem - nepredvidljivost položaja - vzročna zveza - poslabšanje zdravstvenega stanja - predhodno zdravstveno stanje - prispevek k škodnim posledicam - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - nasprotja med razlogi - protispisnost
Tožnik se je poškodoval pri izvajanju strokovnega prijema "ključ na komolec" v prostorih policijske postaje, kamor je bil kršitelj pripeljan z namenom policijskega pridržanja, ki je bilo potrebno zaradi kršenja javnega reda in miru na prireditvenem prostoru v A. Ravnanje kršitelja, ko je ta v postopku seznanjanja s pravicami ob pridržanju še naprej nadaljeval s kršitvami in naposled vstal ter se napotil proti vratom sobe, rekoč, da gre domov, je od tožnika terjalo takojšnje ukrepanje. V okviru opravljanja svojih nalog je moral kršitelja, ki ni upošteval njegovih ukazov, zaustaviti z uporabo fizične sile. Tudi pri tem se je kršitelj upiral in sta s tožnikom nato padla na tla, a se kršitelj še vedno ni umiril. Opisana dejstva podpirajo pritožbeno stališče, da je v obravnavani zadevi šlo za nevarno dejavnost, saj je bilo ravnanje močno vinjenega in agresivnega kršitelja, ki se ni pokoril tožnikovim ukazom, nepredvidljivo, in ga tožnik kljub vsej dolžni skrbnosti ni mogel imeti popolnoma pod nadzorom.
Prispevek posameznega dogodka k vtoževani škodi je strokovno vprašanje s področja medicine in se do njega lahko opredeli le sodni izvedenec, sodišče navedenega samo ne more ugotavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00082231
ZLNDL člen 2, 3, 5. SPZ člen 10. ZVEtL-1 člen 31, 31/1.
vknjižba lastninske pravice - materialnopravno napačna vknjižba - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - družbena lastnina - vpisi v zemljiško knjigo - deklaratorni učinek vknjižbe - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - sodba presenečenja - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - pravica investitorja graditi na zemljišču - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - prenos pravice uporabe - vknjižba lastninske pravice na občino - pasivna legitimacija občine
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se uporablja samo glede poslovnih pridobitev stvarnih pravic glede nepremičnine. Tožnica pa takšnega pravnega posla, pri katerem bi se zanašala na podatke v zemljiški knjigi in bi ji pri tem nastala škoda, ni sklenila.
Za presojo pasivne legitimacije v tem sporu je odločilno, kdo je imel pravico uporabe na spornih nepremičninah v času lastninjenja. Lastnik nepremičnine je postala fizična oziroma pravna oseba, ki je ob uveljavitvi zakona imela na nepremičnini pravico uporabe in je na njej dejansko izvajala to pravico (2. in 3. člen ZLNDL). Tisti, katerega pravica uporabe se je 25. 7. 1997 ex lege pretvorila v lastninsko pravico, je pridobil lastninsko pravico na originaren način. Pred lastninjenjem pa se je pravica uporabe prenašala tudi izvenknjižno. Za veljavnost prenosa oziroma priznanja pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj, zemljiškoknjižni podatki pa takrat velikokrat niso izkazovali resničnega nosilca te pravice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tožba - poprava tožbe - potek roka za popravo tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik je prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil, ko se je rok za popravo in dopolnitev tožbe že iztekel. Da bi prošnja lahko vplivala na tek roka, bi jo moral vložiti do njegovega izteka.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - dejanska uporaba nepremičnine - sporazum o delitvi - listina - predlagani dokazi - dokazno pravilo - dokaz z zaslišanjem prič - skupna uporaba - klet - skupni prostori - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - kršitev pravice do obravnavanja - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pripravljalna dela
Sklenjen dogovor iz leta 1985 ni bil vpisan v zemljiško knjigo, zato ni izključeno, da se je dogovor o delitvi izvrševal drugače, kot je sklepati iz zapisa. Sklenjen dogovor je tako le eden od dokazov glede dejanske uporabe nepremičnine, ne pa edini. Za dokaz dejanske uporabe ni predpisano dokazno pravilo, ampak lahko stranke to dejstvo dokazujejo v vsemi dokazi, ki so jim na voljo. Med temi je tudi dokaz z zaslišanjem prič. Predlagatelj v pritožbi opozarja ravno na to, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič, ki ju je predlagal in ki bi izpovedovali, da se dejanska etažna lastnina ni oblikovala na način, kot izhaja iz dogovora iz leta 1985, ampak da je bila dogovorjena skupna uporaba kletnih prostorov. Sodišče je z neizvedbo tega dokaza predlagatelju vzelo možnost, da dokazuje zatrjevano več kot 30-letno dejansko uporabo spornih prostorov, kar pomeni procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.