stroškovna odločitev - odmera pravdnih stroškov - potrebni stroški - priznani stroški postopka - potni stroški odvetnika - sedež odvetnika izven kraja sodišča
Sodna praksa o priznavanju potnih stroškov odvetniku, ki ima svoj sedež izven območja sodišča, je neenotna. Vendar pa je zaznati, da je novejša sodna praksa vedno bolj naklonjena priznavanju tovrstnih stroškov.
Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo priznanje potnih stroškov (kilometrine) in celotne urnine (odsotnost odvetnika iz pisarne v času potovanja za stranko). Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika; njun odnos v okviru mandatnega razmerja temelji na zaupanju. Stališče prvega sodišča o nepriznanju navedenih stroškov je v nasprotju z načelom enakega varstva pravic in načelom svobode (tudi odvetnikovega) dela. Izjema bi veljala le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je bila izbira odvetnika izven kraja območja sodišča povsem nerazumna ali da je šlo za zlorabo (ravnanje z vicioznimi nameni).
motenje posesti - občasno izvrševanje posesti - postavitev ograje - dostopnost stvari - sodno varstvo posesti - dotedanji način izvrševanja posesti - dogovor dveh strank - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - več tožencev - pravni interes za pritožbo tožene stranke
Redna periodična uporaba nepremičnine izkazuje posest, ki je pravno varovana.
sodna taksa za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - taksne oprostitve na podlagi zakona - razpravno načelo
Predložena odločba se nanaša na drug postopek, zato tožnica v tem pravdnem postopku ne uživa ex lege taksne oprostitve.
ZPŠOIRSP člen 11. OZ člen 168, 168/1, 179. ZOR člen 189, 200. ZPP člen 154, 154/2, 216.
nezakonit izbris iz registra prebivalstva Republike Slovenije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - obseg povrnitve premoženjske škode - denarna socialna pomoč - trditveno in dokazno breme - pilotna sodba - uporaba prostega preudarka - povrnitev stroškov postopka - popravni sklep o stroških postopka
Glede na ugotovljene bistvene okoliščine, specifične za konkretni primer (osebno stanje tožnice - preplet duševne manjrazvitosti in psihoze shizofrenega kroga, ki sicer vzročno nista povezani z izbrisom, a sta bistveno vplivali na obstoj, obseg, trajanje in intenzivnost duševnih bolečin, ki jih je tožnica v desetletnem obdobju izbrisa doživljala kot katastrofične) je primerna odškodnina v skupni višini 9.500 EUR, to je 3.150 EUR več, kot ji je bila določena odškodnina v upravnem postopku (6.350 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00087604
OZ člen 21, 21/1, 22, 28, 28/3, 51. ZUreP-1 člen 85. Odlok o predkupni pravici Občine Šentrupert na nepremičninah (2008) člen 1. ZUreP-2 člen 189. ZPP člen 184, 184/1, 341. URS člen 22, 23.
zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - predkupna pravica občine - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - zavezujoča izjava - dolžnost sklenitve kupoprodajne pogodbe - odklonitev podpisa - veljavnost sprejema ponudbe - veljavnost kupoprodajne pogodbe - dejstva, ki utemeljijo nastanek pogodbe - nastanek pogodbe ex lege - veljaven zavezovalni pravni posel - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Če je bila pogodba sklenjena s tožnikovim prejemom toženkinega sprejema ponudbe, tožnik s tožbo ne more zahtevati ponovne sklenitve pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), temveč lahko zahteva (le) izpolnitev že sklenjene pogodbe.
Ker se hkrati s postavitvijo sklepčnega zahtevka ne bi spremenila niti cilj pravde niti predmet njenega obravnavanja, je tožniku pred zavrnitvijo zahtevka zaradi njegove nesklepčnosti treba dati možnost za njegovo popravo.
SPZ člen 66. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 443.
solastnina - upravičenja solastnika - oddajanje dela solastne stvari v najem - najem nepremičnine - najemnina - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - nekonkretiziran pritožbeni očitek - nedovoljena pritožbena novota
Pravno pravilna je presoja, da tožnik ni upravičen do povračila 1/2 najemnin za del nepremičnine, ki ga je na podlagi sklenjenega dogovora o načinu uporabe in uživanja solastne nepremičnine med solastnikoma, izključno uporabljal in z njim razpolagal toženec.
ZST-1 člen 10, 10/6, 12, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/7, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 108.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper sodbo - sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - pravni laik - vsebina pritožbe - obravnava vloge glede na njeno vsebino - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Zaradi napačnega pravnega izhodišča, da toženka ni podala predloga za taksno oprostitev, je napačno že izvorno procesno dejanje - izdaja plačilnega naloga z dne 2. 10. 2024, pa tudi vsa nadaljnja procesna ravnanja sodišča prve stopnje.
dopolnitev sodbe - stroški začasnega zastopnika - povrnitev stroškov začasnega zastopnika - predlog za dopolnitev sodbe - zavrnitev predloga - uspeh v pravdi - dolžnost plačila - začasni zastopnik
Stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov, saj gre za izdatek, ki nastane med postopkom (151. člen ZPP) in se o njih (v nadaljevanju) odloča glede na uspeh v pravdi. Ker pa ti stroški v času izdaje sodbe po višini še niso bili znani, ne morejo biti predmet izdaje dopolnilnega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje v sodbi odločilo o vseh potrebnih zahtevkih, pogoji za izdajo dopolnilne sodbe niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087748
OZ člen 300, 300/1, 302. ZNP-1 člen 40, 42, 203, 207, 209, 210. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-6, 341, 350, 365, 365/1, 365/1-2.
sodni depozit - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - upniška zamuda - pogoji za sodni depozit - stopnja verjetnosti - hiter postopek - upniško dolžniško razmerje - pravilna uporaba materialnega prava - stroški pritožbenega postopka - smiselna uporaba določb
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala razlog za položitev sodnega depozita, sodišče prve stopnje pa je pravilno izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverilo hitro in na podlagi verjetnosti ter pravilno uporabilo materialno pravo.
izvršba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - zamuda roka
Sklicevanje upnikov, da je nevložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pripisati naključju, ki se jim je pripetilo, ker se utemeljeno pričakovali, da bo njihova terjatev v naslednjem letu poplačana, saj sta dolžnika plačevala mesečne obroke še skoraj celo leto po izdanem sklepu o ustavitvi izvršbe, ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev postopka v prejšnje stanje.
prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sklep o prekinitvi postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Ker je bil zoper tožnico začet postopek zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo in še ni bil zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi pravdnega postopka pravilna (3. točka prvega odstavka 206. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087122
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIZ člen 192, 192/3. ZPP člen 154, 154/1, 340, 341, 358, 358/1, 358/1-2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - predpostavke civilnega delikta - protipravno ravnanje sodnika - kršitev profesionalnih standardov ravnanja - predmet izvršbe - cenitev vrednosti nepremičnine - neusklajenost podatkov - kataster - zemljiška knjiga - ničnost upravnih odločb - izvedenec kot sodnikov pomočnik - pretrganje vzročne zveze - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - ustavnost in zakonitost - odškodninska tožba - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V primeru ugotavljanja odgovornosti države za povzročeno škodo, ki bi jo naj pri opravljanju svojega dela storil državni organ, zlasti pri ugotavljanju kvalificirane protipravnosti njegovega ravnanja, je treba upoštevati naravo dela, v konkretnem primeru je to "sojenje". Protipravnost sodnikovega ravnanja v smislu odškodninskega prava bi tako lahko bila podana le ta takrat, ko je napaka v procesu sojenja posledica kršenja izrecnih določb zakona, kot tudi, če je posledica napake v metodi dela, v pravilih stroke, ki nasprotuje običajnemu načinu opravljanja sodniške službe. Merilo za presojanje protipravnosti ravnanja sodnika je tudi standard dolžnostnega ravnanja, ki se zahteva od določenega človeka (sodnika). Za presojo protipravnosti sodnikovega ravnanja je tako odločilno, ali je sodnik v konkretnem primeru ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe.
Kar zadeva ravnanje sodnih izvedencev med sodnimi postopki, kamor spadajo cenilci nepremičnin, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da v odškodninsko odgovornost države za delo sodišča ni mogoče šteti tudi delovanja sodnih izvedencev in cenilcev. Ko je govora o škodi, ki jo povzroči država, jo dejansko povzročijo državni organi, zato sodišče kot državni organ predstavlja sodnik, ki ima v državi funkcijo sojenja.
Ko je izvedenec imenovan za delo v konkretnem sodnem postopku, mu tako teorija kot sodna praksa priznavata položaj specifičnega pomočnika sodišča. Vendar pa ga tak položaj, v katerem ima sodni izvedenec lahko tudi dokaj aktivno vlogo, še ne izenačuje s sodnikom oziroma njegovo delo ni tako neločljivo povezano s sodnikovim, da bi šlo dejansko za sodnikovo delovanje in s tem za delo sodišča oziroma države.
oporočna dedinja - sklep o dedovanju - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - sprememba obsega zapuščine - popravni sklep o dedovanju - popravni sklep o obsegu zapuščine - skupna lastnina
Izpodbijani popravni sklep v pisnih pomotah predstavlja izvedbo tehnične narave potrebne zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Dedič lahko deduje tisto premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Ne more pridobiti več pravic, kot jih je imel pred tem zapustnik. S sklepom o dedovanju pritožnica ni učinkovito pridobila lastninskih upravičenj na nepremičnini do celote, saj več pravic, kot jih ima zapustnik, ne more dobiti. Ravno pritožnica ima interes za izdajo izpodbijanega sklepa, saj bo tako realizirana lastninska pravica z vpisom v zemljiški knjigi na nepremičnini zapustnika, s sklepom o dedovanju pa tega ne bi mogla, saj bi zemljiškoknjižno stanje zaradi nemožnosti vpisa (zaradi neprimerne podlage) ostalo nespremenjeno in bi morala kvečjemu sama sprožiti drug ustrezen postopek.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - družinski člani - osebni podatki
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka), v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086093
ZPP člen 286. ZIZ člen 200a. ZFPPIPP člen 374. SPZ člen 146, 146/1, 146/2, 146/4, 148.
ničnost pravnih poslov - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - prenos maksimalne hipoteke - hipotekarna tožba - cesija terjatve po kreditni pogodbi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine - zavarovanje bodoče denarne terjatve - lex specialis
Pri maksimalni hipoteki torej ni akcesornosti med posamezno terjatvijo in hipoteko, temveč obstaja akcesornost med poslovnim razmerjem in maksimalno hipoteko. Če preneha posamezna terjatev znotraj maksimalne hipoteke, ne preneha tudi maksimalna hipoteka. Če se cedira terjatev, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko, pa se hipoteka ne prenese na novega upnika niti delno.
Gre za izjemo (lex specialis) od splošnega pravila 148. člena SPZ, v skladu s katerim (navadna) hipoteka - če ni dogovorjeno drugače - sledi terjatvi.
Maksimalna hipoteka se torej lahko prenese le, če novi upnik z dolžnikovim soglasjem prevzame celotno pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek terjatve.
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/1-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - pomanjkanje pravnega interesa - zavženje tožbe
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
Ker sodišče pri sodbi na podlagi pripoznave ne ugotavlja dejstev in opravi preizkus le po tretjem odstavku 3. člena ZPP ter tudi ne uporabi materialnega prava, je obrazložitev sodišča prve stopnje v sodbi zadostna (peti odstavek 324. člena ZPP).
Tožnik je tožbo kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se tožba lahko vloži v roku 30 dni na Delovno in socialno sodišče, le-to vložil po poteku tega roka.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu po določbah 154. člena ZPP.