odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - zaščita pred odpovedjo
Ni utemeljen očitek, da bi moralo sodišče v zvezi s sklenitvijo pogodbe z dne 12. 10. 2013 upoštevati, da je tožena stranka kršila določbo 91. člena ZDR-1, prav tako pa tudi 2. alinejo drugega odstavka 114. člena ZDR-1. Sodišče je ugotavljalo in ugotovilo, da pri sklenitvi te pogodbe ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove v skladu z 91. členom ZDR-1, kot je to zatrjeval tožnik, pač pa je prejšnja pogodba o zaposlitvi sporazumno prenehala. Ob tej ugotovitvi (na katero je revizijsko sodišče vezano) ne gre za situacijo, ki jo ureja 2. alineja drugega odstavka 114. člena ZDR-1.
ZODPol člen 72. ZKolP člen 2, 9, 9/2. Kolektivna pogodba za policiste člen 16, 16/9, 16/10, 16/11. Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za policiste. Stavkovni sporazum 2013 točka 15. ZDR člen 143, 148. ZJU člen 16, 16/3.
kolektivni delovni spor - policisti - plačilo nadur - prenos viškov in manjkov ur - kršitev kolektivne pogodbe
Sodišči sta pravilno podaljšanje referenčnega obdobja za dva meseca in kompenzacijo presežka s plačilom 30%-nega dodatka (namesto celotnega plačila v višini 130% urne postavke brez kompenzacije) vezali na dogovor med uslužbencem (policistom) in delodajalcem (nadrejenim). Če sta pri tem uporabili pojem „soglasje“, jima zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče očitati, saj do dogovora ne more priti, če med strankama dogovora ni soglasja.
Zavzemanje nasprotne udeleženke za to, da je možno v naslednja referenčna obdobja prenašati manjke nad dovoljenim obsegom in policistom odrejati višjo delovno obveznost v naslednjem referenčnem obdobju na račun preteklih manjkov, nima podlage v predpisih. V njeni pristojnosti je organizacija dela, vključno z razporedi dela, pri katerih mora upoštevati poln delovni čas, ki je določen v zakonu in ne sme biti daljši od 40 ur na teden (z nekaterimi izjemami, ki pa morajo biti določene v zakonu ali kolektivni pogodbi). Ker nasprotna udeleženka zaradi narave dela delovni čas začasno prerazporeja ali ga razporeja neenakomerno, mora, kot je bilo opisano, poskrbeti za izravnavo na poln delovni čas znotraj referenčnega obdobja. Če z organizacijo delovnega časa v referenčnem obdobju tega ne uspe doseči, mora posledice nositi sama in jih z dodatnimi obremenitvami (razen za izjemnih 12 oziroma 24 ur) v naslednjem referenčnem obdobju ne more prelagati na delavce.
ZSV člen 100, 100/1, 100/3, 100/4. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/8, 6, 6/1, 6/1-4, 18, 18/3, 31, 31/4.
storitev institucionalnega varstva - upravičenec - zavezanec za plačilo - prispevek zavezanca - preživninska obveznost do upravičenca - oprostitev plačila
Uredba, pa tudi ZSV kot hierarhično višji pravni akt, izrecno omogočata oprostitev plačila storitev tudi za zavezance, ki imajo preživninsko obveznost do upravičenca na podlagi pravnega posla.
Tožnika k plačilu stroškov sprva oskrbe na domu in nato institucionalnega varstva za upravičenko res zavezuje pogodba o preužitku, vendar to še ne pomeni, da njegova plačilna sposobnost ni pomembna in da nima možnosti zahtevati oprostitve plačila storitev, ki jo omogoča Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Zato se v tem primeru pri določitvi višine prispevka upošteva tudi njegova plačilna sposobnost. Ni utemeljeno stališče toženke, da je v obravnavanem primeru bistvena samo vrednost pravnega posla, ne pa tudi plačilna sposobnost tožnika.
dopuščena revizija - vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje - prenos napredovanj ob premestitvi
Sodišče je ocenilo, da je bistveno, da je tožnik že pred formalno premestitvijo opravljal ista dela, kot jih je začel opravljati šele po premestitvi, zaradi česar je bil upravičen do ohranitve števila napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ki ga je le formalno zasedal, ves čas pa je opravljal isto delo, kot ga je opravljal po formalni premestitvi.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. ZDR-1 člen 153.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve
Sodišče se je v sodbi dolžno opredeliti do vseh bistvenih in pravno relevantnih navedb iz zahteve za sodno varstvo, sicer krši načelo poštenega postopka in s tem določbo drugega odstavka 167. člena ZP-1.
Že iz jezikovne razlage določbe sedmega odstavka 6. člena Uredbe jasno izhaja, da se izjema, po kateri ni treba imeti posebnega dovoljenja oziroma potrdila o usposobljenosti, nanaša na vse osebe, ki prevažajo živali do razdalje največ 65 km, ne glede na to, ali gre za rejce lastnih živali ali za prevoznike, ki živali le prevažajo. Izjema za kmete, ki opravljajo prevoz lastnih živali je opredeljena le v 1. členu Uredbe, ki določa, da se samo člena 3 in 27 Uredbe uporabljata za prevoz živali, ki ga opravljajo kmetje s kmetijskimi vozili ali lastnimi prevoznimi sredstvi, kadar je treba zaradi geografskih okoliščin opraviti prevoz zaradi sezonske selitve nekaterih vrst živali, ter v primeru prevoza lastnih živali, ki ga opravljajo kmetje s svojimi prevoznimi sredstvi na razdalji manj kot 50 km od svojega kmetijskega gospodarstva.
Takšna, sicer povsem jasna besedna razlaga izjeme iz sedmega odstavka 6. člena Uredbe je podprta tudi s teleološko razlago. Iz določbe 3. člena Uredbe izhaja, da je namen celotne Uredbe preprečiti neupravičeno trpljenje in poškodbe živali med prevozom oziroma zagotoviti njihovo dobro počutje. V skladu z navedeno določbo je med drugim treba zagotoviti, da je vožnja za živali čim krajša, da se med njo zadovoljujejo njihove potrebe, da je živalim zagotovljena dovolj velika površina prevoznih sredstev, ki ustreza njihovi velikosti in načrtovani vožnji, da se živalim v primernem času zagotovi voda, krma, počitek in podobno. Pri določitvi izjeme iz sedmega odstavka 6. člena Uredbe je očitno prevladalo iz praktičnih izkušenj izhajajoče stališče, da prevoz živali na razdalji do največ 65 km praviloma ne traja tako dolgo, da bi za počutje živali predstavljal posebno tveganje, zato tudi za njihove prevoznike ni treba, da bi imeli opravljeno ustrezno usposabljanje in pridobljeno dovoljenje za prevoz živali.
- ali je v pogodbi o zaposlitvi kot sankcijo za primer kršitve konkurenčne klavzule dopustno dogovoriti pogodbeno kazen ali pa je takšno pogodbeno določilo nično;
- ali je konkurenčno klavzulo v pogodbi o zaposlitvi zavarovalnega zastopnika v primeru, ko se ta po prenehanju delovnega razmerja zaposli pri drugi zavarovalnici na enakem delovnem mestu in za isto geografsko območje ter za sklepanje istovrstnih zavarovanj, materialnopravno pravilno razlagati na način, da bi moral delodajalec, da bi uspel z zahtevkom za plačilo pogodbene kazni, dokazati dejansko konkuriranje delavca, ker zgolj možnost ne zadošča, in dejansko izkoriščanje poslovnih znanj in zvez ter v tem okviru prehod točno določenih strank od prejšnjega k novemu delodajalcu;
- ali imetništvo licence za zavarovalnega zastopnika pred zaposlitvijo pri delodajalcu že samo po sebi pomeni, da delavec pri njem ne more pridobiti specifičnih znanj in poslovnih zvez in ali konkurenčna klavzula v takem primeru res onemogoča pridobitev primerne zaposlitve.
elementi delovnega razmerja - študentsko delo - samostojni novinar - izpolnjevanje predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDR-1 mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar pa tako kot ni mogoče šteti, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec sklene z delavcem, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je delodajalec določil za opravljanje dela, tudi ni možno šteti, da ne obstoji delovno razmerje, čeprav so bili ugotovljeni vsi elementi delovnega razmerja, zgolj zato, ker delavec ne izpolnjuje s strani delodajalca predpisanih pogojev za opravljanje dela. V obeh primerih je delodajalec tisti, ki se odloči, da bo s takšnim delavcem kljub neizpolnjevanju pogojev sklenil pogodbo o zaposlitvi (v prvem primeru) oziroma drugo pogodbo civilnega prava, čeprav so podani elementi delovnega razmerja (v drugem primeru).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Presoja tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe ob v sodnem postopku ugotovljeni kršitvi z znaki kaznivega dejanja ne more vplivati na presojo sodišča o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka po 109. členu ZDR-1. Čeprav je bil tožnik pri toženki zaposlen 13 let in mu je toženka do tedaj zaupala, sta bila način storitve in narava kršitve takšna, da je bilo zaupanje med pogodbenima strankama porušeno. Tudi tožnikovo obžalovanje storjene kršitve ne zadošča za drugačno presojo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
Tožeča stranka zmotno meni, da je opravljanje konkurenčne dejavnosti delavca po prenehanju delovnega razmerja že samo po sebi prepovedano oziroma predstavlja nedopustno škodljivo ravnanje. V nasprotju s prepovedjo opravljanja konkurenčne dejavnosti delavca med trajanjem delovnega razmerja, ki je prepovedana že po samem zakonu (37. člen ZDR), se opravljanje konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja delavcu lahko prepove le s pisnim dogovorom (pogodbo) med delavcem in delodajalcem.
Možnost sklenitve dogovora o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule jasno izhaja že iz določbe prvega odstavka 40. člena ZDR, po kateri se delodajalec in delavec lahko sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule. Zakonska zahteva po oblični sklenitvi konkurenčne klavzule je namenjena zaščiti delavca, kot šibkejše pogodbene stranke, ki s sklenitvijo konkurenčne klavzule prevzame določeno obveznost v svoje breme in v korist delodajalca. S sklenitvijo dogovora o prenehanju prevzete obveznosti pa potreba po zaščiti preneha. Zakon ne določa posebnih pravil glede tega, kakšen mora biti ta dogovor in tudi ne omogoča razlage, po kateri bi prenehanje veljavnosti konkurenčne klavzule veljalo le v primeru izrecnega in povsem jasnega zapisa, da dogovorjena konkurenčna klavzula preneha veljati. Zato je možna sklenitev tovrstnega dogovora tudi s splošno določbo, kot jo vsebuje sporazum z dne 31. 5. 2005, v kolikor bi volja strank ob sklenitvi tega sporazuma zajemala tudi sklenitev takšnega dogovora.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - znižanje plačila vrtca - revizija dovoljena po zakonu
V obravnavani zadevi gre za spor o priznanju pravice do znižanega plačila vrtca. To pa pomeni, da gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu. Predlog za dopustitev revizije zato ni dovoljen.
predčasna razrešitev - direktor - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
Tožnikovo delovno razmerje je nastalo na podlagi oziroma v posledici imenovanja s strani pristojnega organa, ki ga je imenoval na položaj. Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Prenehanje delovnega razmerja je bilo v primeru predčasne razrešitve ali v primeru ukinitve A. izrecno predvideno v 2. členu aneksa. Torej je sprejem sklepa o razrešitvi hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker za prenehanje delovnega razmerja zadošča sprejem sklepa o razrešitvi glede na izrecno določbo v aneksu, je utemeljeno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika vezano na samo dejstvo razrešitve. Ob tem vprašanje utemeljenosti razlogov za razrešitev ni odločilno, oziroma niti ne more biti predmet presoje v obravnavanem delovnem sporu.
ZPP člen 4, 236a, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. URS člen 22.
vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave - nezakonita zavrnitev dokaznega predloga - alibi - manjša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Stranka pravdnega postopka ima pravico, da sodišče obravnava njen zahtevek na podlagi neposrednega obravnavanja z izvedbo dokazov na glavni obravnavi (4. člen ZPP). Če se s pričo dokazuje sporno pravno pomembno odločilno dejstvo, mora sodišče pričo zaslišati in s tem stranki omogočiti izvajanje ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člena URS). Zaključek, zakaj sodišče šteje nekatere dokaze za verodostojne, drugih pa ne, je možen le, če sodišče nasprotujoče si dokaze dejansko izvede (šele potem jih lahko dokazno oceni).
lastnost zavezanca - dvojni status - prehodne določbe ZPIZ-2
Določbe 115a. in 115b. člena ZMEPIZ-1 urejajo položaj tistih oseb, pri katerih je prišlo do „nedovoljenega“ prekrivanja statusa upokojenca s statusom zavarovanca. Zakonsko besedilo namreč govori o osebah, ki ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2. To jasno izhaja tudi iz obrazložitve predloga ZMEPIZ-1A, kjer je navedeno, da se s predlaganim zakonom zagotovi odprava posledic, ki so nastale pri ugotavljanju lastnosti zavarovancev in da „za vse osebe, ki so na dan 31. 12. 2012 hkrati opravljale dejavnost in niso bile vključene v zavarovanje oziroma so imele nedovoljeno prekrivanje statusa upokojenca s statusom zavarovanca, predlog zakona predvideva, da jim ni treba vračati izplačanih pokojnin in plačati polnih prispevkov za socialno varnost.“ Iz predloga nadalje izhaja, da prvi odstavek ureja uživalce pokojnin, ki so opravljali samostojno dejavnost, zavod pa jim je izdal odločbe o lastnosti zavarovanca, medtem ko drugi odstavek ureja „vse osebe, ki bi morale biti vključene v zavarovanje, saj so imele dvojni status.“
Tožnik je na dan 31. decembra 2012 opravljali delo oziroma dejavnost, ki bi bila podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1, prijava v zavarovanje pa ni bila vložena in zato, ker ne izpolnjuje pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, sodi pod dejanski stan določbe drugega odstavka 115a. člena ZMEPIZ-1. Ta pa določa, da se za te osebe šteje, da nimajo lastnosti zavarovanca.
pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti - zavarovalnica kot sospornik
Delovno sodišče, ki je zadevo obravnavalo, od vložitve tožbe pa vse do odločitve o nepristojnosti ni razčistilo neskladja med opredelitvijo tožene stranke (zavarovalnica in delodajalec) in zahtevkom (ki je naslovljen le na zavarovalnico), zato je v tej fazi postopka po določbah točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 v povezavi z drugim odstavkom 5. člena ZDSS-1 za odločanje v sporu pristojno delovno sodišče.
Pri prekršku po tretjem odstavku 20. člena ZSZN-1 gre za kolektivno ravnanje (prekršek), zato več ravnanj storilca pomeni enovit oziroma enoten prekršek.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za stalnost - pooblaščene uradne osebe
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se del norme šestega odstavka 105. člena ZFU, ki glasi: „Za delovno dobo se šteje delovna doba, ki so jo uradne osebe po tem zakonu dosegle v carinski ali davčni službi“, res nanaša le na obdobje, ko so bile te osebe pooblaščene uradne osebe?
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
V postopku po 202.č členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe prekrškovnega organa ali sodišča, ki so postale pravnomočne. Sodišče se je pri ugotavljanju vsote doseženih 19 kazenskih točk med drugim oprlo na plačilni nalog, ki je bil naknadno spremenjen tako, da se postopek o prekršku ustavi. Tak plačilni nalog ne more tvoriti podlage za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 42/4, 59, 59/3, 156, 156-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zastaranje
Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen, če gre za prekršek s področja varstva konkurence, pa postopek o prekršku ni dopusten, če preteče pet let od dneva storitve prekrška (prvi odstavek 42. člena ZP-1). Zastaranje postopka o prekršku pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, po vsakem pretrganju začne zastaranje teči znova, vendar postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku (tretji odstavek 42. člena ZP-1). Zastaranje se pretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekršek (četrti odstavek 42. člena ZP-1).