ZEKom-1 člen 60, 60/8, 243, 243/1, 243/3. ZUS-1 člen 64, 64/4.
podelitev radijskih frekvenc - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - podaljšanje veljavnosti odločbe - ponovni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča - zakonski kriteriji - metodologija
Zakonitost novega akta sodišče preizkuša z vidika njegove skladnosti z mnenji in napotki sodb, v izvajanju katerih je bil izdan.
V pogojih podaljšanja radijskih frekvenc po 243. členu ZEKom-1, bi toženka morala ugotoviti vpliv ponudbe in povpraševanja v okoliščinah podaljšanja frekvence in ne v pogojih „če bi izvedla javni razpis“. Podaljšanje po 243. členu ZEKom-1 namreč pomeni pridobitev frekvence le najdalj do 25. 5. 2016 ter le za prejšnje imetnike, kar pomeni, da že ZEKom-1 odgovarja na vprašanje o ponudbi in povpraševanju v času podaljšanja.
Predmetni kriterij se nanaša na „razpisane frekvence“, torej ga je v primerih podaljšanja po 243. členu ZEKom-1 razumeti, da se uporabi „le za tiste frekvence, ki so predmet podaljšanja“. Te pa so bile v obravnavanem primeru 2 x 24,8 MHz, torej frekvence tožnika in A., ne pa vse frekvence v pasu 900 MHz, in tako ne frekvence, katerih imetnik je od leta 2006 C., ki tudi niso bile predmet podaljšanja v letu 2013 in zato tudi ne predmet ponudbe oz. povpraševanja, kar je vsebina prvega kriterija (ponudba in povpraševanje po razpisanih frekvencah in ne, kot si napačno razlaga tožnik, ponudba in povpraševanje na trgu operaterjev v letu 2013).
Glede na razlike med državami (velikost trga; razvitost) sodišče meni, da v primerjalni analizi kriterija "Višina tovrstnih plačil v drugih državah EU" ni mogoče uporabiti z vsebino, kot ugovarja tožnik. Toženka je upoštevala prilagoditvene faktorje tako, da je zagotovila ustreznost uporabljenih vrednosti tega frekvenčnega spektra iz drugih držav, vse s ciljem, da se rezultat prilagodi na razmere slovenskega trga in da ni izkrivljen.
Glede na obrazložitev toženke, da bi po prvem kriteriju sporni znesek za obdobje podaljšanja znašal 5.099.040,79 EUR, skladno z drugim kriterijem 3.512.825,74 EUR do 3.769.155,90 EUR oziroma v povprečju 3.640.990,82 EUR, po tretjem kriteriju pa bi se ta znesek gibal v razponu od 2.965.712,43 EUR do 5.293.355,70 EUR, oziroma v povprečju 4.183.969,70 EUR, ter da korekcija zaradi določene višine nadomestila na podlagi četrtega kriterija ni potrebna, sodišče meni, da je toženka pravilno uporabila pri določitvi zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine določbo osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložila, da je sodišče lahko glede na kriterije iz te določbe uporabo le-teh pri določitvi višine zneska preizkusilo.
davek od dohodkov iz dejavnosti - povezane osebe - verodostojna knjigovodska listina - resničnost poslovnih dogodkov - uporaba SRS - davčno priznani stroški
Pravilne so ugotovitve davčnega organa, da je tožnik poslovne dogodke vseh treh omenjenih dobaviteljev, pri katerih gre za povezane osebe, knjižil na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanih poslovnih dogodkov ni izkazal. Knjigovodska listina je namreč skladno s SRS 21 verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno; sestavljena mora biti tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnih koli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. V obravnavani zadevi je tudi po presoji sodišča izkazana pravilna ocena davčnega organa, da predloženi računi in pogodbe omenjenih treh dobaviteljev niso verodostojne listine, ker davčni organ na njihovi podlagi ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov, kot to določa SRS 21.12.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 10, 11, 11/1. ZVZD-1 člen 3, 3/1, 3/1-2. GZ člen 3, 3/1, 3/1-12.
ukrep delovnega inšpektorja - varnost in zdravje pri delu - gradbišče - odgovornost glavnega izvajalca - delodajalec
Na gradbišču sta izvajala dela podizvajalca in sicer s tistimi delavci, ki so bili pri njima zaposleni, na gradbišču ni bilo delavcev, ki bi bili zaposleni pri tožniku ali bi zanj opravljali delo na drugi podlagi. V upravnem postopku prvostopenjski, niti drugostopenjski organ dejansko nista ugotovila drugače, ker sta štela, da to, pri kom so delavci zaposleni, ni pravno relevantno. Tudi tožbenim trditvam, da so delo na gradbišču opravljali delavci A. d.o.o. in B. d.o.o. s svojimi delavci, toženka v tem upravnem sporu ni nasprotovala. Za toženko torej ni sporno, da so bila dela oddana podizvajalcem in da so v času inšpekcijskega pregleda na gradbišču delali delavci, katerih delodajalec ni bil tožnik. Zato sodišče zaključuje, da so bili delavci, ki so delali na gradbišču v delovnem ali pogodbenem razmerju s podizvajalcema, tako da tožnika ni mogoče šteti za njihovega delodajalca v smislu kot ta pojem definira ZVZD-1.
ZMZ-1 člen 1, 65, 65/5. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 41, 41/1, 41/1-b, 42.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - skladnost zakonskih določb s pravom EU - neuporaba neskladnega nacionalnega pravila
Upravni organ ni pravilno uporabil sekundarnega (materialnega) prava Evropske unije, saj je izhajal iz napačnega izhodišča, da vsebina (morebitni novi dokazi in nova dejstva) drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka ni pravno pomembna okoliščina. Zato je po presoji sodišča tudi v tem primeru treba uporabiti prvi odstavek 64. člena ZMZ-1, ki med drugim določa, da mora državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun. Razlog za prenos deviznih sredstev na enotni privatizacijski račun je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.Po izvedenem prenosu namreč dolžniško-upniško razmerje med bivšim varčevalcem in banko za preneseni del deviznih sredstev ni več obstajalo, varčevalec kot bivši (poplačani) upnik pa za preneseni del deviznih sredstev ni imel več zahtevka do banke, iz tega pa logično izhaja tudi zaključek, da tak varčevalec ne more imeti takega zahtevka proti RS kot lastnici banke Ljubljanska banka, d. d.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - načelo zaslišanja
Utemeljeno tožnica uveljavlja, da je bila njena pravica do izjave kršena, ker se je upravni organ pri ugotavljanju pravno odločilnega dejanskega stanja oprl tudi na zbrane dokaze v upravni zadevi št. 351-1580/2009, ne da bi jo pred izdajo odločbe seznanil s tem, da bo izvedel tudi ta dokaz, in tožnici omogočil, da se o tem izjavi.
Za presojo, ali gre za situacijo v smislu zadnje povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, je bistveno, ali se zahteva opira na isto dejansko, torej trditveno, ne pa tudi dokazno podlago.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je tožeča stranka, poleg pogodbe, s katero si je zagotovila izterjavo in plačilo neporavnanih zapadlih zavarovalnin z upravniki večstanovanjskih stavb, sklenila pogodbena razmerja, s katerimi naj bi upravniki večstanovanjskih stavb zanjo opravljali tudi dejavnost zavarovalnega posredovanja v smislu 548. člena ZZavar-1 in v posledici kršila 560. člena ZZavar-1.
ZBPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 67, 67/1, 140, 140/2, 140/3.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - nepopolna vloga - dokazna ocena
Podatki o zadevi" so obvezna sestavina vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi" iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca, ki je po prvem odstavku 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošnje za dodelitev BPP. Ta obrazec (obrazec BPP št. 1) pod rubriko III, "podatki o zadevi", v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko in vrsto spora.
ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen) in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek.
Za izdajo inšpekcijske odločbe po 152. členu ZGO-1 je pravno pomembno izključno to, ali gre za objekt, za katerega je po zakonu treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in če da, ali je bilo to dovoljenje pridobljeno. Sodišče ugotavlja, da odgovora na to vprašanje izpodbijana (in enako tudi drugostopenjska) odločba ni pojasnila tako, da bi bilo mogoče odločitev preizkusiti, torej je nepopolna, kar je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj tožnikov objekt šteje kot objekt, za gradnjo katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, ki sicer, kot ni sporno, za prizidek ni bilo izdano.
devizna vloga - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev vloge - materialni rok - zavrženje vloge
Sodišče ugotavlja, da glede na datum prejetja zahteve na strani toženke (16. 8. 2018) in datum oddaje priporočene pošiljke (7. 8. 2018), kar oboje potrjuje stanje upravnega spisa, tožnikova zahteva ni bila pravočasna in je bila pravilno zavržena.
ZUP člen 2, 2/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 226, 227.
javni razpis - ocena vloge - število točk - obrazložitev odločbe
Obrazložitev mora obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi. To ne pomeni zgolj pojasnila o minimalnem številu točki, ki ga je treba doseči za uspeh na razpisu, ter navedbe doseženega števila točk, temveč tudi razloge za doseženo število točk. Le če so v odločitvi navedeni ti razlogi, je prijavitelju lahko znano, zakaj ni uspel, in mu je hkrati omogočeno, da te razloge v pravnih sredstvih obrazloženo izpodbija, sodišču pa, da izpodbijano odločitev v obsegu tožbenih navedb preizkusi. Ravno to je bilo po presoji sodišča tožniku z izpodbijanim sklepom, ki v bistvu ne vsebuje drugih razlogov kot potrebno in doseženo število točk, onemogočeno.
Na drugačno presojo neobrazloženosti izpodbijanega sklepa ne vpliva izpodbijanemu sklepu priloženi dokument. Tožnica namreč utemeljeno uveljavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno, kaj naj bi bil ta dokument. Sam sklep se namreč na to prilogo ne sklicuje niti na formalni ravni (saj je sploh ne omenja), še manj pa jo pojasnjuje, npr. kot dopolnitev obrazložitve izpodbijanega sklepa. Na naravo priloženega dokumenta je, kot pravilno opozarja tožnica, tudi težko sklepati na podlagi njegove vsebine, saj iz njega ni mogoče povsem jasno razbrati, ali je ocenjevalni list ali povzetek ocenjevalnih listov, kar pa glede na pojasnjeno zahtevo po obrazloženosti odločitve za presojo, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, niti ni pomembno. Možnost vpogleda v ocenjevalne liste namreč tako pomanjkljive obrazložitve ne more nadomestiti.
evidentiranje meje - upravičeni vlagatelj - Republika Slovenija - pravna subjektiviteta - investitor
Direkcija RS za vode v okviru Ministrstva za okolje in prostor med drugim opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na področju upravljanja voda ter upravne, strokovne, organizacijske in razvojne naloge na področju gradnje vodnih objektov in vodne infrastrukture ter vzdrževanja vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč, poleg tega pa tudi izvaja naloge, povezane z investicijami v vodno infrastrukturo (prva do tretja točka drugega odstavka 14. člena Uredbe). Tak opis pristojnosti po presoji sodišča očitno pomeni pooblastilo Direkciji RS za vode, da v naštetih primerih v imenu Republike Slovenije opravlja delo investitorja.
ZOPNN člen 4, 4-3, 4-3-2. ZUOPPKP člen 18. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
odprava posledic naravne nesreče - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - rok za vložitev zahteve - zavrženje vloge
Zgolj to, da je bil na obrazcu občinske komisije za ocenjevanje škode pripis, da se bo ta ocena štela kot vloga za izplačilo sredstev, kolikor bo vlada nastalo škodo štela za naravno nesrečo (kot je za to podlaga v ZOPNN), ne pomeni, da je bila s tem tudi oddana zahteva za povračilo nastale škode v pozebi med 21. in 22. aprilom 2017, saj je kasneje sprejeti interventni ZUOPPKP posebej določil, da se podatki cenitev predajo prvostopenjskemu organu, kot pristojnemu za odločanje o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nastale škode.
ZUS-1 člen 2, 2/1. ZUP člen 43, 222, 222/4, 246, 246/1, 255, 255/1. ZIN člen 24, 24/1.
inšpekcijski postopek - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsake upravne odločbe oziroma drugega javnopravnega posamičnega akta, ampak samo tiste, ki za pojem upravnega akta, kot ga definira zakon, izpolnjujejo formalni pogoj (to so akti, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil1) in materialni pogoj (to je, da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in s tem posegajo v pravni položaj tožnika ter ki so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu.
Z izpodbijanim aktom - obvestilom inšpektorja pa po presoji sodišča v tej inšpekcijski zadevi (še) ni bilo meritorno odločeno. Povedano drugače: izpodbijano obvestilo ne vsebuje vsebinske opredelitve glede podane tožničine zahteve z dne 18. 5. 2017 z dopolnitvami oziroma glede njene prijave stranske udeležbe v tej njeni vlogi z dopolnitvami zahtevanem inšpekcijskem postopku, kot tožnici pravilno pojasnjuje pritožbeni organ v sklepu druge stopnje. To pomeni, da v tem upravnem sporu izpodbijani akt ni upravni akt po ZUS-1.
Ker je, prvostopenjski organ o tožničini vlogi za priznanje statusa stranske udeleženke v tem (celotnem) inšpekcijskem postopku 19. 6. 2017 izdal sklep št. 06122-1326/2017-8 (39275), to pomeni, da procesne predpostavke za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje niso bile izpolnjene.
ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 21/2, 21/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - rok za sprejem ponudbe - obrazložitev odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Prvi tožnik in druga tožnica sta že tekom prvostopenjskega upravnega postopka zatrjevala, da sta svojo izjavo o sprejemu ponudbe poslala priporočeno s pošiljko, ki sta jo oddala na bencinskem servisu 23. 11. 2016, v zvezi s čimer sta predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega izhaja žig z dnem 23. 11. 2016, česar pa organ v postopku ni razčistil in v izpodbijani odločbi tudi ni navedel razlogov za svoj zaključek, da je bila priporočena pošiljka prvega tožnika in druge tožnice poslana 24. 11. 2016. To pomeni, da izpodbijana odločba glede bistvene okoliščine ni obrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj sodišče odločbe ne more preizkusiti.
Organ je z izpodbijano odločbo odločil (le) o zahtevku prvega tožnika in druge tožnice, kar pomeni, da se končna odločitev upravnega organa (izpodbijana odločba) na pravico ali pravno korist tretje tožnice sploh ne nanaša. Dejstvo, da tretja tožnica v tem postopku nastopa kot prodajalka oziroma ponudnica predmetnih kmetijskih zemljišč, pa za odločitev glede na prej navedeno ni pravno pomembno. Izpodbijana odločba namreč v ničemer ne vpliva na njen pravni položaj v postopku prodaje teh kmetijskih zemljišč, zato za njeno izpodbijanje nima pravnega interesa.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - popravni sklep - zavrženje tožbe
Sklep o popravi pomote je po svoji naravi neločljivo povezan s posamičnim aktom, ki se z njim popravlja. Zato je lahko sodno varstvo zoper sklep o popravi pomote dopustno le takrat, kadar je dopustno tudi zoper posamični akt, ki se popravlja.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljene nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - prekluzivni rok
Sodna praksa, ki se je razvila po uveljavitvi novele ZDen-B, 60 dnevni rok iz določbe 26. člena tega zakona enotno šteje za materialni prekluzivni rok; to pomeni, da materialna pravica iz 26. člena ZDen (do odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine) po izteku tega roka preneha ter je ni mogoče več uveljavljati.
Zbrani dokazi v konkretnem primeru kažejo, da so tajski carinski organi lahko šele po pridobitvi podatkov misije iz leta 2013 ugotovili, da je bilo v letu 2012 na podlagi napačnih podatkov izvoznika za predmetno blago izdano potrdilo o preferencialnem tajskem poreklu, četudi je šlo za blago, ki je bilo dejansko po poreklu iz LR Kitajske. To pa pomeni, da ob izdaji spornega potrdila o poreklu niso vedeli in tudi niso mogli vedeti, da so podatki, ki jim jih je posredoval izvoznik, napačni. V zvezi z dobrovernostjo tožeče stranke pa sodišče pripominja, da se od vseh, ki nastopajo v prometu blaga, tudi od deklaranta, terja, da ravnajo kot dobri gospodarstveniki, torej, da vsaj preverijo okoliščine prevoza, dobijo podatke o poslovanju v tujih državah, ipd. Tega, da bi tožeča stranka ravnala na tak način, niti ne zatrjuje, zato sodišče zaključuje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz določbe točke b) drugega odstavka 220. člena CZS.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS
Zaslišani priči B.B. in C.C. tožnikovih poskusov vračanja nista potrdili, temveč sta zatrjevali samo, da si tožnik želi živeti v Republiki Sloveniji. Priča A.A. je sicer potrdila, da sta skupaj s tožnikom leta 1998 odšla na „Mačkovo“ zaradi poizvedb o možnosti tožnika za ureditev njegovega statusa, vendar pa je to, brez navedbe in izkazov še nekih drugih konkretnih ravnanj, da se je tožnik poskušal vrniti, tudi po mnenju sodišča premalo, da bi tožnik s tem (torej z enkratnim dejanjem) izkazal razlog upravičene odsotnosti za drugo petletno obdobje po obdobju prve petletne upravičene odsotnosti. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1. č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in da zato tudi ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
V zavarovanje terjatve vknjižena hipoteka sama po sebi še ne zadošča za zaključek, da ima tožnica neporavnane obveznosti do Republike Slovenije. Obstoj takšnih obveznosti je, kolikor je pomemben za odločitev, treba zanesljivo ugotoviti.