izpodbojna tožba - prekluzivni rok - izpodbijanje sklepa skupščine - udeležba na skupščini
Iz pooblastila, pripetega k zapisniku skupščine, izhaja, da je tožnica kot družbenik toženke za zastopanje na skupščini pooblastila odvetniško pisarno in je bila zastopana po dveh pooblaščencih. Iz pooblastila ne izhaja omejitev, da bi lahko tožnico pooblaščenca zastopala zgolj skupno, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje, kar pomeni, da sta imela oba pooblaščenca neomejeno pooblastilo za zastopanje tožnice na skupščini. Kadar je pooblastilo dano odvetniški družbi, so za opravo dejanj pooblaščeni vsi odvetniki v tej družbi in vsi lahko neomejeno zastopajo pooblastitelja v kolikor na samem pooblastilu ni drugače razvidno.
Ključna predpostavka za izpodbijanje sklepa skupščine je poprejšnja napoved izpodbijanja, ki mora biti podana na skupščini. Ker se je sklep o odstranitvi s skupščine nanašal zgolj na enega pooblaščenca, ni mogoče zaključiti, da je bila tožnica s skupščine protipravno odstranjena oziroma da ji je bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini. Zastopana je bila namreč po pooblaščenki, ki ni imela nobenih omejitev v zvezi s svojim pooblastilom in na katero se sklep predsedujočega o odstranitvi s skupščine ni nanašal. To pa pomeni, da je tožnico vezala poprejšnja napoved izpodbijanja v skladu s prvim odstavkom 397. člena ZGD-1, saj je skupščino zapustila na podlagi lastnega ravnanja.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/3.. ZDSS-1 člen 81.
pravica do vdovske pokojnine - zavrženje zahteve - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga
Pravna podlaga za razsojo zadeve je v okoliščinah konkretnega primera podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže med drugim tudi v primeru, če je bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.
Prav takšno procesno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zaključuje, da se 53. člen ZPIZ-2 ter Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum), veljavna v času izdaje odločbe 15. 4. 2014, nista spremenila.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/1, 365, 365/1.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe - zamuda roka
Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilno le dejstvo, da je bil pritožniku sklep z dne 21. 4. 2021 o zavrženju vloge, prejete 22. 1. 2021, vročen 7. 5. 2021 po pravilih o fikciji vročitve iz 4. odstavka 142. člena ZPP. Petnajst dnevni pritožbeni rok je začel teči 8. 5. 2021, potekel v soboto 22. 5. 2021, oz. v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP s potekom prvega naslednjega delovnika, tj. v ponedeljek 24. 5. 2021. Da bi bila pritožba pravočasna, bi morala biti vložena najpozneje 24. 5. 2021, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.
Ker ni nobenega dvoma, da bila pritožba priporočena na pošto oddana šele 26. 5. 2021, je vložena prepozno. Z izpodbijanim sklepom jo je lahko sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 343. člena ZPP le kot prepozno zavrglo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga - prepozen predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora biti predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse vložen v 8-dnevnem roku od vročilne plačilnega naloga.
KZ člen 173, 173/3. ZKP člen 35, 35/1, 92, 92/2, 92/2-2. URS člen 23, 23/1.
dvom glede nepristranskosti sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - predlog za izločitev sodnika - delegacija pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče
Oddaljenost procesnih udeležencev do sodečega sodišča (in v tej zvezi povezanimi izdatki), sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar pa mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka. Dejanske okoliščine, ki tak predlog utemeljujejo, se morajo konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na posamezno sodnico tega sodišča ter biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja.
sodna poravnava - starševska skrb - stiki otroka - nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - spremenjene razmere - otrokova želja - varstvo koristi otroka
Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le koristi do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), ampak tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče lahko zato ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.
izvršba na nepremičnine - ustavitev izvršbe na nepremičnino - predlog za ponovni razpis druge javne dražbe
Ob ugotovljenem, da je sodišče prve stopnje po neuspešni prvi javni dražbi, že odredilo drugo javno dražbo z odredbo, ki jo je nato preklicalo, brez da bi navedlo razlog za preklic, ter ob dejstvu, da gre v predmetnem postopku za izterjavo preživnine ter da je v teh postopkih glavno vodilo otrokova korist, upnica utemeljeno zatrjuje, da jo je sodišče prve stopnje zavedlo oziroma je utemeljeno mislila, da sodišče prve stopnje šteje, da izvedbo druge javne dražbe želi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048642
ZNP-1 člen 89. DZ člen 122, 122/1.
ugotavljanje očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - dokaz z analizo DNK - izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za dnk analizo - dolžnost sodelovanja stranke - denarna kazen - prostovoljna izpolnitev obveznosti - dokazovanje - dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze - zavrnitev dokaznih predlogov
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj nima pravnega interesa za predlog, v katerem predlaga, da se ugotovi, da je drugi nasprotni udeleženec njegov oče, ker je predlagatelj star več kot štirideset let z lastnim družinskim življenjem. Predlagateljeva pravica do ugotavljanja očetovstva je omejena le s subjektivnim rokom, enako pa velja tudi za izpodbijanje očetovstva.
Ker je drugi nasprotni udeleženec dolžnostno ravnanje iz sklepa prostovoljno izpolnil, niso več izpolnjene predpostavke za denarno kaznovanje, zato se pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje glede vsebinskih razlogov iz pritožbe, s katerimi drugi nasprotni udeleženec izpodbija zakonitost sklepa, s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, s katerimi je drugi nasprotni udeleženec dokazoval, da je predlagatelj vložil predlog prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048984
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. OZ člen 5, 6, 86, 112. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 24.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - valuta obveznosti (valutna klavzula) - tuja valuta - glavni predmet pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ničnost kreditne pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Pri kreditnih pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, je pogodba morala vsebovati navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, in opozorilo, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil (prvi odstavek 7. člena ZPotK).
Presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja je po stališču sodišča EU treba opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe in pri tem upoštevati vse okoliščine, ki bi jih prodajalec ali ponudnik lahko tedaj poznal in ki bi lahko vplivale na poznejše izvajanje pogodbe, saj pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankama, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe. Ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj banke, mora po stališčih sodišča EU nacionalno sodišče pri posojilih v tuji valuti najprej opraviti presojo spoštovanja dobre vere s strani banke in nato morebitno znatno neravnotežje med pogodbenima strankama v smislu člena 3 (1) Direktive 93/13. Za ugotovitev, ali pogoj v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, mora preveriti, ali bi lahko banka, če s potrošnikom lojalno in pravično posluje, razumno pričakovala, da bi potrošnik tak pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj.
Tudi po stališčih slovenske sodne prakse pošteno opravljena pojasnilna dolžnost pomeni dolžnost razkritja vseh informacij, ki bi jih banka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, saj pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankama, ki se lahko pokaže šele med izvajanjem pogodbe. Banka je pojasnilno dolžnost dolžna opraviti v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije. Do nje pride le v primeru, če je podana nepoštenost glede glavnega predmeta pogodbe, torej če je banka hkrati ravnala v slabi veri in ker je ob sklepanju pogodbe med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank obstajalo znatno neravnotežje.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - neizpolnjevanje pogojev
ZPIZ-2 v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Tožnica je sicer dopolnila starost 65 let, ni pa dopolnila drugega pogoja, to pa je 15 let zavarovalne dobe. Iz dokumentacije v spisu namreč izhaja, da je tožnica v Sloveniji dopolnila zgolj 9 let 9 mesecev in 6 dni pokojninske dobe. Ker tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je bil njen zahtevek utemeljeno zavrnjen.
začasna nezmožnost za delo - dokončnost in pravnomočnost odločbe - zavrženje tožbe - sprememba sodbe
Kot pravilno poudarja pritožba je bilo o začasni nezmožnosti za delo za obdobje od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 odločeno z odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 27. 2. 2020, potrjeno z dokončno odločbo zdravstvene komisije št. ... z dne 16. 4. 2020. Zoper navedeni odločbi z dne 27. 2. 2020 in z dne 16. 4. 2020 tožnik ni vložil tožbe tako, da sta odločbi postali dokončni in pravnomočni. To pomeni, da je o začasni nezmožnosti za delo za obdobje od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 v predsodnem postopku že odločeno s pravnomočno odločbo. Že iz tega razloga vsebinsko sojenje za to obdobje, to je za čas od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 o izpodbojni tožbi ni dopustno, ne glede na to, da je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik od 27. 10. 2019 dalje začasno popolnoma nezmožen opravljati svoje delo kmetovalca zaradi poškodbe pri delu.
kaznivo dejanje grožnje - izrek kazenske sankcije - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilja v družini
Primarni objekt varstva je pri inkriminaciji kaznivega dejanja nasilja v družini družinska ali druga trajnejša življenjska skupnost, medtem ko je pri kaznivem dejanju grožnje primarni objekt varstva pravica do osebne varnosti. Vendar zgolj na podlagi tega še ni mogoče trditi, da gre za drugovrstni kaznivi dejanji, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe. Vsebinsko izhodišče za izrek pogojne obsodbe je po tretjem odstavku 58. člena KZ-1 v spoznanju ali v tako imenovani pozitivni prognozi, da storilec ne bo več ponavljal nobenih, ne zgolj istovrstnih kaznivih dejanj.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost sodišča - premoženjski spor - pogodbeno razmerje - fizična oseba kot tožena stranka - okrajno sodišče
Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). V konkretnem primeru gre za premoženjski spor iz pogodbenega razmerja med tožečo stranko, ki je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo in toženo stranko, ki je fizična oseba. Po nobenem izmed kriterijev iz dvaintridesetega poglavja ZPP (od 480. do 484. člena ZPP) obravnavanega spora ni mogoče opredeliti za gospodarski spor.
Predvsem pa mora sodišče pri odločitvi ob izdaji ureditvene začasne odredbe upoštevati položaj nasprotnega udeleženca, zato začasne odredbe ne sme izdati, če bi le ta nasprotnemu udeležencu nalagala storitev nečesa, kar z razveljavitvijo odredbe ne bi bilo možno odpraviti (t.i. reverzibilnost začasne odredbe).
Po oceni sodišča druge stopnje omogočitev prehoda skozi razstavni prostor, ki je namenjen širši javnosti, v tej fazi postopka (pred vloženim ugovorom) za toženca ne more predstavljati težjega položaja od položaja tožnika, ki do najetih prostorov in s tem do izvajanja najemne pogodbe ne more dostopati.
ZDR-1 člen 85, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 134, 134/2.. ZDSS-1 člen 34.. OZ člen 299, 299/1.. URS člen 22.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je prihod v službo v alkoholiziranem stanju priznal, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049391
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3. ZKP člen 370, 370/2, 450c, 450c/1.
sporazum o priznanju krivde - odmera kazenske sankcije - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bili dogovorjeni glavna in stranska kazen obtožencu odmerjeni zakonito, v mejah predpisanih kazni (pri zaporni z uporabo omilitvenih določb) in da je obtoženec priznal krivdo v sporazumu o priznanju krivde. Dogovorjenih kazni zato v predmetnem pritožbenem postopku ni več mogoče spreminjati, saj sta bili določeni s sporazumom.
ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 71, 72. ZPP člen 158, 158/1. ZDavP-2 člen 208.
izvršilni naslov - davčna odločba - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo - umik ugovora - presoja utemeljenosti ugovora - uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi - neutemeljeno povzročeni stroški - krivdni razlog za nastanek stroškov - odlog izvršbe - stroški predloga za odlog
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha iz ZPP in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Vendar pa so neutemeljene zahteve dolžnika, da bi sodišče o stroških moralo v konkretnem primeru odločiti le na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. V okviru omenjenih posebnosti izvršilnega postopka je namreč kot odločilno treba upoštevati, da upnik v izvršilnem postopku že razpolaga z izvršilnim naslovom (za razliko od pravdnega postopka, v katerem si izvršilni naslov šele prizadeva pridobiti). Vsak umik izvršilnega predloga zato še ne pomeni avtomatično pravice dolžnika do povrnitve stroškov pred umikom vloženega ugovora, temveč je v vsakem konkretnem primeru treba presoditi upnikove razloge za umik predloga in subjektivno potrebnost dolžnikovega ugovora ter tudi v primeru umika primarno upoštevati krivdni princip iz šestega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem mora upnik dolžniku povrniti le stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno.
Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi takrat obstoječe in izvršljive odločbe, strinjal se je z odlogom izvršbe in z odlogom odločanja o dolžnikovem ugovoru do odločitve o pritožbi zoper to odločbo, takoj po njeni odpravi s sodbo upravnega sodišča pa je predlog za izvršbo umaknil. S takim postopanjem upnik dolžniku stroškov ugovora, ki niti ni bil utemeljen, ni povzročil neutemeljeno, zato jih dolžnik kljub poznejši odpravi izvršilnega naslova in posledični ustavitvi postopka krije sam.
Neutemeljenosti povzročitve stroškov upniku prav tako ni mogoče očitati v zvezi z dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe. Upnik se je z dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe do pravnomočne odločitve o izvršilnem naslovu in z odložitvijo odločanja o ugovoru za isto obdobje strinjal, sodišče pa je zaradi upnikovega strinjanja izvršbo odložilo na podlagi 72. člena (odlog na predlog upnika) in ne na podlagi 71. člena ZIZ (odlog na predlog dolžnika), zato kljub odlogu niti ni mogoče govoriti o dolžnikovem uspehu s predlogom. S svojim ravnanjem je upnik odložil svoje sodno varstvo in omogočil, da se neposredna izvršilna dejanja na dolžnikovo nepremično premoženje v tem času niso opravljala, na ta način pa je tudi preprečil nastanek nadaljnjih izvršilnih stroškov. Upnikovo opisano postopanje predstavlja skrbno in ekonomično ravnanje, ki mu ni mogoče pripisati kakršnekoli krivde za nastanek dolžnikovih stroškov, posledično pa mu jih tudi ni mogoče naložiti v plačilo in jih mora dolžnik kriti sam.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - založitev predujma - vračilo predujma
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, v sklepu, s katerim sodišče upravitelju naloži vračilo založenega predujma, ni potrebno ugotavljati, katera stečajna masa je bila unovčena, pač pa zadošča ugotovitev, da je bila stečajna masa unovčena in da presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ne glede na to, je upraviteljica natančno opisala, kako je prišlo do tega, da stečajna masa presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, to pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo tudi sodišče prve stopnje.
sklep o prodaji nepremičnin - pravnomočnost sklepa - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - zakonitost postopka - sklep o izročitvi nepremičnine - javna dražba z zniževanjem izklicne cene - pravila javne dražbe - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - zakonita predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev
Sodišče mora v primerih, ko je preskočena faza izdaje soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, ob izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine preveriti tudi, ali je bila prodaja opravljena zakonito.
Višje sodišče ocenjuje, da je strokovna sodelavka ob izdaji sklepa z dne 5. 5. 2021 presodila vse potrebno za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Z vložitvijo ugovora pa se je vzpostavila konktradiktornost tega postopka in je tako pritožnik smel uveljavljati tudi razloge v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo izvedene javne dražbe. Take razloge pa presodi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o ugovoru.
Gre za specifično situacijo, ko sta bila oba prisotna dražitelja tudi predkupna upravičenca. Zato je razumljivo tudi specifično oblikovanje pravil dražbe.
Uveljavljanje drugih napak dražbe je sedaj prepozno, ko se je tudi pritožnik na sami dražbi s pravili strinjal in jim ni ugovarjal.
Za take primere, ko si konkurirata dva predkupna upravičenca z raznovrstnima predkupnima pravicama, pa je tudi usklajeno stališče v pravni teoriji, da ima vedno prednost, ko oba predkupna upravičenca ponudita enako ceno in enak rok plačila, predkupni upravičenec z zakonito predkupno pravico.
URS člen 155. ZIZ-J člen 18, 18/2. ZIZ-L člen 29. ZIZ člen 74, 74/7.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika - trajanje odloga - časovna veljavnost predpisov - učinkovanje za nazaj - sprememba zakona tekom postopka - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Predhodno odložene izvršbe na podlagi predloga upnika, o kateri je bilo odločeno na podlagi prej veljavnih določil (ZIZ-J), ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 25. 3. 2018 (ZIZ-L).