CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048642
ZNP-1 člen 89. DZ člen 122, 122/1.
ugotavljanje očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - dokaz z analizo DNK - izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za dnk analizo - dolžnost sodelovanja stranke - denarna kazen - prostovoljna izpolnitev obveznosti - dokazovanje - dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze - zavrnitev dokaznih predlogov
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj nima pravnega interesa za predlog, v katerem predlaga, da se ugotovi, da je drugi nasprotni udeleženec njegov oče, ker je predlagatelj star več kot štirideset let z lastnim družinskim življenjem. Predlagateljeva pravica do ugotavljanja očetovstva je omejena le s subjektivnim rokom, enako pa velja tudi za izpodbijanje očetovstva.
Ker je drugi nasprotni udeleženec dolžnostno ravnanje iz sklepa prostovoljno izpolnil, niso več izpolnjene predpostavke za denarno kaznovanje, zato se pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje glede vsebinskih razlogov iz pritožbe, s katerimi drugi nasprotni udeleženec izpodbija zakonitost sklepa, s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, s katerimi je drugi nasprotni udeleženec dokazoval, da je predlagatelj vložil predlog prepozno.
pravica do vdovske pokojnine - pravnomočna odločitev - obnova postopka
ZUP v 260. členu določa v katerih primerih se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) lahko obnovi. V 1. točki je tako določeno, da se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnica je predložila dokaze v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Navedeni dokazi v ničemer ne vplivajo na odločitev o priznanju pravice do vdovske pokojnine, enako tudi ne tožničine navedbe v zvezi z njeno sedanjo starostjo. V tem primeru ne gre niti za nova dejstva niti za nove dokaze v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Izvidi namreč izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja za obdobje po izdaji odločbe, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so zato za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantni.
9Ker niso izpolnjeni pogoji po določbi 260. člena ZUP, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo in tudi pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na vsebinsko odločanje o pravici do vdovske pokojine, saj je bilo o tej pravici že pravnomočno odločeno.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - manija - manična depresija - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje življenja in zdravja - opustitev zdravljenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni primeri
Ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj udeleženka pri njih ne bi bila sposobna sodelovati. Zaenkrat je do svojega bolezenskega stanja povsem nekritična in bi zdravljenje takoj opustila.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izjemen ukrep - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - verjetna izkazanost zakonitega razloga - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
Za izdajo začasne odredbe je potrebno izkazati ogroženost otroka, česar nasprotnemu udeležencu ni uspelo. Predmet odločitve v začasni odredbi pa ni določitev optimalnega načina stikovanja, saj bo to predmet končne odločbe.
delni umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - sosporništvo na pasivni strani - kriterij uspeha stranke - krivdni stroški - navedba vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odmera pravdnih stroškov - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - višina stroškov postopka - potrebni pravdni stroški - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Skladno s 158. členom ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Tožnik, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, pri čemer razlog, zaradi katerega se je odločil za umik (razen, ko gre za izpolnitev zahtevka), ni pomemben. Tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne.
V razmerju med tožnico ter drugo, tretje in četrto toženo stranko je prišlo do zaključka postopka na podlagi delnega umika tožbe, zato pravilo o načelu uspeha glede povrnitve stroškov postopka ni uporabljivo. Irelevantna pa je presoja dolžnosti povrnitve stroškov postopka po načelu uspeha, v kolikor tožnica tožbe ne bi delno umaknila.
Kriterij krivde je korektiv temeljnega pravila o povrnitvi pravdnih stroškov po uspehu. Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. Potrebno je upoštevati, da je načelo krivde dopolnilni, ne pa temeljni kriterij za povračilo stroškov. Neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku tako npr. samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške po krivdnem načelu. Zgolj neurejeno lastniško razmerje med toženci, ki ima za posledico nujno sosporništvo na pasivni strani, samo po sebi tudi po oceni pritožbenega sodišča še ne pomeni zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi bilo moč govoriti o krivdno povzročenih stroških s strani drugo in tretje tožene stranke.
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in za vsakega toženca posebej. V primeru, da tožnik v takšni situaciji navede le eno vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta. Obveznost diferenciranosti vrednosti spornega predmeta je bila na tožničini strani.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Glede na navedeno ter po sodišču prve stopnje ugotovljeno, da sta cenilca mnenje utemeljila z metodami, pravilno metodologijo, pri čemer sta upoštevala lokacijo, zemljiškoknjižne podatke, pravne značilnosti premoženja, makrolokacijo, gospodarsko in družbeno okolje, mikrolokacijo, izmere ter vir informacij, na katere se nanašata, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje tržno vrednost v izreku navedenih nepremičnin ugotovilo pravilno in zakonito.
ZPP člen 264, 264/1, 266. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 37/2, 38. ZKP člen 149b, 149b/1. ZEKom-1 člen 147, 153. ZVOP-1 člen 22. ZEPT člen 11, 11/2.
postopek za zavarovanje dokazov - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - anonimni spletni komentar - svoboda govora - omejitev ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - nedopusten poseg v zasebnost
Pravica do komunikacijske zasebnosti varuje posameznika, da se država ali nepovabljen tretji ne seznani s sporočilom, ki ga na daljavo posreduje prek kateregakoli sredstva, če lahko utemeljeno pričakuje svojo zasebnost.
Anonimni avtor se z objavo komentarja na spletu ne odpove pravici do komunikacijske zasebnosti, ki je varovana z 37. členom Ustave RS.
Ni zakonske podlage za pridobitev podatkov, ki bi omogočali identifikacijo avtorja na spletu objavljenega komentarja zaradi vložitve civilne ali zasebne kazenske tožbe.
Kadar si pridejo ustavno varovane pravice in svoboščine v kolizijo, sodišče glede na okoliščine primera, ki jih ugotavlja v postopku, presodi, kateri pravici je treba v konkretnem primeru dati prednost. Predmet postopka za zavarovanje dokazov pred pravdo ni tehtanje ustavnih pravic strank, saj se v takem postopku ne ugotavlja utemeljenost terjatve (predlagatelj mora izkazati le obstoj pravnega interesa).
sodna poravnava - starševska skrb - stiki otroka - nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - spremenjene razmere - otrokova želja - varstvo koristi otroka
Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le koristi do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), ampak tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče lahko zato ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost sodišča - premoženjski spor - pogodbeno razmerje - fizična oseba kot tožena stranka - okrajno sodišče
Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). V konkretnem primeru gre za premoženjski spor iz pogodbenega razmerja med tožečo stranko, ki je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo in toženo stranko, ki je fizična oseba. Po nobenem izmed kriterijev iz dvaintridesetega poglavja ZPP (od 480. do 484. člena ZPP) obravnavanega spora ni mogoče opredeliti za gospodarski spor.
Ko organizacija za plačilni promet prejme sklep o izvršbi, mora blokirati sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Blokada sredstev pri organizaciji za plačilni promet še ne pomeni poplačila upnikove terjatve. Šele po pravnomočnost sklepa o izvršbi se namreč ta znesek izplača upniku.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedensko mnenje - pisna izdelava izvedenskega mnenja - psihiatrični pregled - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - izločitev izvedenca - zahteva za izločitev izvedenca - zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca - nedovoljenost posebne pritožbe
Sodišče prve stopnje ni izvedencu predpisalo meril „psihiatričnega pregleda“ temveč mu je določilo nalogo in v okviru te zastavilo vprašanja, ki so pravno relevantna za odločitev o glavni stvari v predmetnem postopku.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-8, 103/1-11, 103/3. OZ člen 39.
najemno razmerje - neprofitno najemno stanovanje - ničnost najemne pogodbe - odpovedni razlog - krivdni odpovedni razlog - odpadla kavza
V obravnavani zadevi tožba za ugotovitev ničnosti najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, sklenjene med pravdnima strankama, ne predstavlja ustreznega pravnega varstva, zato je sodišče prve stopnje postavljeni zahtevek pravilno zavrnilo.
KZ člen 173, 173/3. ZKP člen 35, 35/1, 92, 92/2, 92/2-2. URS člen 23, 23/1.
dvom glede nepristranskosti sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - predlog za izločitev sodnika - delegacija pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče
Oddaljenost procesnih udeležencev do sodečega sodišča (in v tej zvezi povezanimi izdatki), sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar pa mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka. Dejanske okoliščine, ki tak predlog utemeljujejo, se morajo konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na posamezno sodnico tega sodišča ter biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja.
stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - stranska intervencija zavarovanca - zavarovanje odgovornosti
Že sama pogodba, sklenjena med stranskim intervenientom in toženko (t. j. zavarovalnico), s katero je stranki intervenient pri toženki zavaroval svojo odgovornost, je zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani pogodbenice, ki je torej tožena prav na podlagi te pogodbe. Namen stranske intervencije je tudi v tem, da se prepreči pravda med glavno stranko in stranskim intervenientom. V kolikor je namreč intervenientu omogočeno, da že v tem postopku, kjer se bo presojala njegova odškodninska odgovornost, varuje svoj pravni interes, nova pravda morda niti ne bo potrebna (ni pa seveda izključena).
OZ člen 179, 239, 239/1, 239/2, 240, 243, 243/2, 246.. ZBPP člen 46, 46/3.. ZST-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 15/4.
pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - huda malomarnost - načelo popolne odškodnine
V predmetni zadevi je po mnenju pritožbenega sodišča ključen odgovor na vprašanje, ali je nepremoženjska škoda pravno priznana škoda kot predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048787
ZPP člen 11, 11/1, 212, 213, 213/1. OZ člen 122, 478.
prenos računa - prenos vrednostnega papirja - glavna obveznost - namen strank - stranska obveznost - izročitev dokumentacije - denarno nadomestilo - dolžna skrbnost - preverjanje dokumentov - stvarne napake - sorazmerno znižanje kupnine - oblikovalna pravica - vrednost stvari - trditveno breme - načelo ekonomičnosti postopka - enako varstvo pravic v postopku
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, in temu pritožba ne oporeka, da je bil glavni interes tožeče stranke (zaradi izstopa iz članstva KDD) v odplačnem prenosu računov, interes tožene stranke pa v prenosu dogovorjenih finančnih instrumentov ter denarnih sredstev, za katere bo izvajala svojo dejavnost. Prav tako pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo prenesenih vseh 2.088 računov, vključno s finančnimi sredstvi na njih in je bila tudi višina nadomestila za prenesene račune določena v odstotku od vsote vrednostnih papirjev, ki so bili preneseni zaradi prehoda računov (11. člen Pogodbe). Zato je sodišče prve stopnje obveznost predaje dokumentacije v zvezi z računi strank pravilno materialnopravno opredelilo kot (po)stransko oziroma akcesorno obveznost, zaradi neizpolnitve katere tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, to je plačila za prenesene račune.
V primeru sklicevanja na stvarne napake ima pravica zahtevati sorazmerno znižanje kupnine značilnost oblikovalne pravice. Ugovor znižanja plačila je zato povsem samostojen in ga mora stranka konkretizirati, utemeljiti in predvsem jasno uveljaviti, saj ne gre le za obrambno sredstvo, s katerim se tožena stranka brani zoper zahtevek po plačilu, pač pa z njim aktivno uveljavlja svojo oblikovalno pravico, da naj se vrednost nadomestila zaradi napake zniža za določen znesek.
Tožena stranka bi morala pojasniti, zakaj šteje, da je vrednost nadomestila lahko le polovična. Merilo znižanja kupnine je namreč razmerje vrednosti. Zato bi morala tožena stranka v tem postopku zatrjevati (poleg vrednosti izpolnitve brez napake) tudi vrednost, ki bi jo imela izpolnitev na trgu z ugotovljeno napako, razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in v tem razmerju znižati nadomestilo iz Pogodbe. Nič od tega pa pritožnica ne uveljavlja, da bi v ugovoru zatrjevala.
Pravica, da sodišče trditve in stališča iz navedb stranke obravnava, jih ovrednoti in obrazloži, zakaj ne držijo, je sestavni del pravice do enakega varstva pravic. Vendar zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP) v primeru, ko sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev - v tem primeru za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - ni potrebno ugotavljati še obstoja drugih elementov in v zvezi s tem ni potrebno izvajati dokazov, saj dokazovanje obsega le tista dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena ZPP).
Predvsem pa mora sodišče pri odločitvi ob izdaji ureditvene začasne odredbe upoštevati položaj nasprotnega udeleženca, zato začasne odredbe ne sme izdati, če bi le ta nasprotnemu udeležencu nalagala storitev nečesa, kar z razveljavitvijo odredbe ne bi bilo možno odpraviti (t.i. reverzibilnost začasne odredbe).
Po oceni sodišča druge stopnje omogočitev prehoda skozi razstavni prostor, ki je namenjen širši javnosti, v tej fazi postopka (pred vloženim ugovorom) za toženca ne more predstavljati težjega položaja od položaja tožnika, ki do najetih prostorov in s tem do izvajanja najemne pogodbe ne more dostopati.
nagrada upravitelja - nagrada stečajnega upravitelja - stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - obrazloženost priglasitve stroškov - soglasje sodišča k plačilu stroškov - obrazloženost odločitve o stroških - stroški odvetniških storitev - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba tarife - uporaba odvetniške tarife
Za storitve iz sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP, za katere je predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa, kot strošek stečajnega postopka ni dovoljeno plačati cene v zneskih, ki so višji od zneskov, določenih s to tarifo in opravil, ki presegajo okvir nujno potrebnih del v okviru teh storitev.
sklep o prodaji nepremičnin - pravnomočnost sklepa - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - zakonitost postopka - sklep o izročitvi nepremičnine - javna dražba z zniževanjem izklicne cene - pravila javne dražbe - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - zakonita predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev
Sodišče mora v primerih, ko je preskočena faza izdaje soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, ob izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine preveriti tudi, ali je bila prodaja opravljena zakonito.
Višje sodišče ocenjuje, da je strokovna sodelavka ob izdaji sklepa z dne 5. 5. 2021 presodila vse potrebno za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Z vložitvijo ugovora pa se je vzpostavila konktradiktornost tega postopka in je tako pritožnik smel uveljavljati tudi razloge v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo izvedene javne dražbe. Take razloge pa presodi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o ugovoru.
Gre za specifično situacijo, ko sta bila oba prisotna dražitelja tudi predkupna upravičenca. Zato je razumljivo tudi specifično oblikovanje pravil dražbe.
Uveljavljanje drugih napak dražbe je sedaj prepozno, ko se je tudi pritožnik na sami dražbi s pravili strinjal in jim ni ugovarjal.
Za take primere, ko si konkurirata dva predkupna upravičenca z raznovrstnima predkupnima pravicama, pa je tudi usklajeno stališče v pravni teoriji, da ima vedno prednost, ko oba predkupna upravičenca ponudita enako ceno in enak rok plačila, predkupni upravičenec z zakonito predkupno pravico.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - založitev predujma - vračilo predujma
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, v sklepu, s katerim sodišče upravitelju naloži vračilo založenega predujma, ni potrebno ugotavljati, katera stečajna masa je bila unovčena, pač pa zadošča ugotovitev, da je bila stečajna masa unovčena in da presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ne glede na to, je upraviteljica natančno opisala, kako je prišlo do tega, da stečajna masa presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, to pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo tudi sodišče prve stopnje.