neprimerno odvodnjavanje meteorne vode - denarna odškodnina - ugotovitve izvedenca
Izvedenec gradbene stroke ob podaji izvedenskega mnenja še ni razpolagal z ugotovitvami izvedenke geologije glede enormnih količin vode, ki letno pade in se posledično steka k tožnici, na njeno nepremičnino, zato njegova ugotovitev in zaključek sodišča, da 200-litrski sod ne more povzročiti škode na objektu, ne more biti pravilna in da sodišče svojih zaključkov na to ne bi smelo opreti. Izvedenka za geologijo je bila, kot je navedeno v pritožbi, imenovana zaradi nujnosti ugotovitve popolnega in pravilnega dejanskega stanja glede vzroka za nastanek poškodb na tožničinem objektu. Izvedenka - geologinja je bila angažirana glede ugotovitve vzročne zveze, medtem, ko bi o vrsti, obsegu in višini škode na tožničinem objektu sodišče moralo ugotavljati z izvedencem gradbene stroke.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 263, 263/1, 343.. URS člen 14, 14/2, 22.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedeno pritožbo utemeljeno zavrglo. Podlago za tako odločitev je imelo v določbi 343. člena ZPP, kjer je določeno, da nedovoljeno pritožbo s sklepom zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena iz razloga, ker zoper sklep sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva. Kot to izhaja iz prvega odstavka 263. člena ZPP je namreč le zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če bi bilo v tem zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe. Upoštevaje navedeno torej zoper sklep pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena.
denarna odškodnina - nepremoženjska in premoženjska škoda - višina nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - tuja pomoč - denarna renta - osebni dohodek (plača) - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - zakonite zamudne obresti - dokazni predlog - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo trdi, da bi moralo sodišče za ugotovitev prikrajšanja na dohodku postaviti izvedenca finančne stroke. Tožnik je predlog za postavitev izvedenca finančne stroke podal z vlogo z dne 28. 9. 2016, vendar predloga ni substanciral.
ZPIZ-2 člen 52, 52/1, 53, 392.. ZPIZ-1 člen 109, 110, 119, 425, 426.. BBHSZ člen 2, 2/3, 20, 21.
vdovska pokojnina - (ne)izpolnjevanje pogojev - meddržavni sporazum - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pokojni tožničin mož v Sloveniji ni bil uživalec pravic iz obveznega zavarovanja, dopolnil pa je tudi le 3 leta, 6 mesecev in 6 dni pokojninske dobe, zaradi česar v obravnavani zadevi zakonsko določeni pogoji na strani pokojnega tožničinega moža A.A. za priznanje pravice do vdovske pokojnine niso izpolnjeni. Že iz tega razloga, ker niso izpolnjeni pogoji na strani pokojnega zavarovanca, tožnici pravice do vdovske pokojnine ni mogoče priznati na podlagi določbe 52. člena ZPIZ-2. Izpolnjeni pa niso niti pogoji za uporabo prehodne določbe 392. člena ZPIZ-2, na podlagi katere je odločilen datum nastanka zavarovalnega primera, torej smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic. Tožnico je ob smrti pokojnega moža dopolnila le 31 let starosti.
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 43, 43/1, 44, 44/1, 48, 48/5. ZGJS člen 1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobro - grajeno javno dobro - izvedensko mnenje - infrastruktura
Zmotno je stališče pritožbe, da je dejanska/pretekla redna raba zemljišča lahko kvečjemu dodatni kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju udeleženke) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih (ta predstavlja zgolj enakopraven kriterij). ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma. Sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - pogodbena odškodninska odgovornost - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti
Ker ima poškodba trovejnega živca po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedeniškem mnenju, lahko zelo različne posledice, zelo različne pojavne oblike z zelo različno stopnjo pojavnosti, je v okviru presoje obsega in pravilnosti izpolnitve pojasnilne dolžnosti sodišče prve stopnje glede na vse okoliščine tega dejanskega primera materialno pravno povsem pravilno ugotavljalo, katere od posameznih, tudi po tožnici izrecno zatrjevanih, posledic, težav oziroma pojavnih oblik te poškodbe predstavljajo tista tveganja predvidenega posega, na katera bi morala biti tožnica pred samim posegom opozorjena, da bi lahko uresničila svojo ustavno pravico do samoodločbe iz 35. člena URS.
Čeprav pri operaciji tožnice ni šlo za operacijo, ki bi bila nujna, pa jo je bilo vseeno potrebno opraviti. To pomeni, da v tem konkretnem primeru pojasnilna dolžnost, v nasprotju s pritožbenimi navedbami tožnice, ni bila najširša, posledično pa zdravniku tožnice tudi ni bilo potrebno opozoriti na prav vsa, tudi redka tveganja opravljenega operativnega posega oziroma v tem konkretnem primeru na možnost nastanka nevropatske bolečine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00050409
ZZDej člen 87. ZDru-1 člen 14, 14/1. ZZdrS člen 71, 71/1. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije (2004) člen 74, 74/2. Pravilnik o disciplinski odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije in o postopku pred Razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije (2018) člen 82, 82/2.
objektivna sprememba tožbe - oblikovalna tožba - disciplinski ukrep - postopek pred razsodišči - uporaba milejšega predpisa - ugodnejši predpis
Že iz zahtevka, v okviru katerega tožnik izpodbija odločitev organa tožene stranke, je razvidno, da so tožnikove pravice iz razmerja s toženo stranko ogrožene (da obstaja spor), kar utemeljuje sodno intervencijo. Pritožbeno stališče, da pravni interes za oblikovalno tožbo ni podan, ker bi lahko tožnik vložil le dajatveno tožbo, bi bilo mogoče uveljaviti le v razmerju ugotovitvene do dajatvene tožbe.
Pravilno je izhodišče (sodišče prve stopnje ga povzema iz kazenskopravne teorije in prakse), da ni odločilno, kateri predpis je abstraktno gledano milejši, temveč kateri predpis je milejši glede na konkreten dejanski stan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049117
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4.
odprava posebnega pogoja - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - postopek za preklic pogojne obsodbe - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Prvostopenjsko sodišče je o odpravi posebnega pogoja določenega v pravnomočni sodbi okrajnega sodišča II K 43814/2015 z dne 5. 7. 2018 odločilo 13. aprila 2021, kar pomeni, da je odločitev sprejelo izven okvira določbe 61. člena KZ-1, po kateri sme sodišče v primeru, če je bilo obsojencu s pogojno obsodbo naloženo, da izpolni kakšno obveznost, pa je ta ni izpolnil v roku, ki mu je bil določen v sodbi, v mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen določeno v pogojni obsodbi; v primeru da obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti, pa mu lahko njeno izpolnitev odpusti ali nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo določeno v zakonu. Vse navedeno se torej nanaša na časovni okvir zamejen z iztekom preizkusne dobe, ki je v obravnavanem primeru potekla 5. 7. 2020. To pomeni, da je prvostopenjsko sodišče v zvezi s sprejeto odločitvijo zagrešilo kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP, ker je odločilo izven zakonsko predpisanega časovnega okvira, v katerem bi tako odločitev smelo sprejeti in s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Kršitev je bila zagrešena v korist obsojenca.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2, 126a, 126a/1, 155, 155/1, 155/1-6. ZPP člen 319, 355. ZIZ člen 64, 71, 71/1, 71/1-6, 71/2, 71/4, 71/5, 71/6, 73, 179. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1.
sodna izvršba davčnih obveznosti - izvršba na nepremičnino - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - hipoteka - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - zastaranje pravice do izterjave davka - časovne meje pravnomočnosti - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja - predlog dolžnika za odlog izvršbe - dom dolžnika - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - ugotovljena vrednost nepremičnine - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, ali je uveljavljana terjatev iz naslova davčnega dolga (delno) že zastarala, pri čemer sodišče v izvršbi na zastaranje davčnega dolga pazi že po uradni dolžnosti. Če je davčni dolg zastaral, je namreč treba izvršbo ustaviti.
Ker se sodišče prve stopnje z zastaranjem materialnopravno zmotno ni ukvarjalo, višje sodišče pa je razpolagalo z vsemi potrebnimi podatki za pravilno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z absolutnim zastaranjem, je v pritožbi uveljavljano kršitev v tem delu lahko samo odpravilo. Glede na pravilo o časovnih mejah pravnomočnosti je zastaranje presojalo po stanju na dan izdaje sklepa o ugovoru, to je na dan 18. 12. 2020. Absolutni zastaralni rok znaša deset let, kar pomeni, da bi ob običajnem teku stvari oziroma če v vmesnem času zastaranje ne bi bilo delno zadržano, absolutno zastaranje nastopilo za vse zakonske zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo pred 18. 12. 2010.
Drugače zastaranje glavničnega davčnega dolga v nobenem primeru še ni nastopilo. Pred vložitvijo predloga za izvršbo v obravnavani zadevi je bila namreč upničina terjatev že zavarovana s hipoteko na dolžnikovih nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba, zato skladno s prvim odstavkom 126.a členom ZDavP-2 davčna obveznost iz naslova glavnice ni prenehala.
Delno pa so pred 18. 12. 2020 že absolutno zastarale zamudne obresti iz posameznih odločb po seznamu izvršilnih naslovov, saj za obresti prvi odstavek 126.a člena ZDavP-2 ne velja. Najstarejši datum zapadlosti obresti iz seznama je 31. 7. 2010, takrat so zapadle v plačilo obresti po odločbah pod zaporednimi številkami od 16 do 22 seznama. Absolutni desetletni zastaralni rok bi torej potekel dne 31. 7. 2020, vendar je pri tem treba upoštevati, da je bilo v tem času zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) v Republiki Sloveniji zastaranje delno zadržano. Po ZZUSDJZ, ki velja od 29. 3. 2020, ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020. Po prvem odstavku 3. člena ZZUSDJZ roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo.
ZPP člen 115, 212, 213, 286b.. ZSVarPre člen 4, 4/2, 6, 6/3, 6/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/2, 31/2-2, 31/3.. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/2.. ZDSS-1 člen 81.. ZUPJS člen 29, 30.
Glede na to, da ima tožnik v Zavodu za prestajanje kazni zapora C. zagotovljeno 100 % oskrbo, razen tega pa iz evidenc zavoda ne izhaja, da bi tožnik kot pripornik kadarkoli zaprosil za paket s higienskim pripomočki, ali da bi kadarkoli zaprosil za oblačila oziroma obutev, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 81. člena ZDSS-1 odločbi o nedodelitvi denarne socialne pomoči, štelo za pravilni in zakoniti in skladni z določbo 31. člena ZSVarPre. Ker tožnik na stalnem naslovu živi skupaj z mamo, očetom in bratom, ga tudi v času pripora redni stroški bivanja ne bremenijo, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnik pa z ničemer ni dokazal nasprotnega.
V obravnavanem primeru iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga je pridobilo sodišče, izhaja, da je bil tožnik od 1. 2. 2020 do 30. 4. 2020 zavarovan na zavarovalni podlagi 99 (brezposelne osebe, ki jim prispevke za zdravstveno zavarovanje plačuje center za socialno delo), od 1. 5. 2020 dalje pa na podlagi 057 kot pripornik, kar izhaja iz dopisa uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij z 9. 4. 2021.
Navedeno pomeni, da je tožnik v osnovno zdravstveno zavarovanje vključen iz drugega naslova, zaradi česar do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje že iz tega naslova ni upravičen, do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, kot je določeno v 29. členu ZUPJS pa iz razloga, ker ne izpolnjuje pogojev za priznanje denarne socialne pomoči.
odložitev izvršitve kazni zapora - zdravstveni razlog - bolnišnično zdravljenje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz določila 24. člena ZIKS-1, ki taksativno našteva razloge za odložitev izvršitve kazni zapora in pravilno povzema tudi, da je vprašanje zdravstvenega stanja opravičljiv razlog le takrat, ko obsojenec kazni zapora ni zmožen nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.
nepremoženjska škoda - višina nepremoženjske škode - sodna poravnava - zapis sodne poravnave - predmet sodne poravnave - nova škoda - pravica do izjave - dokazovanje - pravica do pritožbe
Po stališču Vrhovnega sodišča RS pritožbeno sodišče napak sodišča prve stopnje, ki se ne opredeli do ključnih navedb pravdnih strank in izvedenih dokazov (oziroma ne obrazloži zavrnitve posameznih dokaznih predlogov), ne more odpraviti na način, da jih obravnava samo. Pravica do izjave (kot temeljna sestavina poštenega postopka) je namreč stranki priznana na vsaki stopnji sojenja, z opisanim odpravljanjem pomanjkljivosti prvostopenjskih sodb pa bi bila bistveno okrnjena tudi pravica do pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049174
ZKP člen 370, 370/1, 378, 378/1, 445, 506, 506/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - namen postopka - osebni stečaj - obročno odplačilo - seja pritožbenega senata - uveljavljanje kršitev
Sodišče druge stopnje pritožnika o seji ni obvestilo. Različno kot pri zadevah iz stvarne pristojnosti okrožnega sodišča (1. točka prvega odstavka 25. člena ZKP) v zadevah iz stvarne pristojnosti okrajnega sodišča (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP) zahteva po obvestilu senata iz prvega odstavka 378. člena ZKP še ne ustvarja dolžnosti sodišča druge stopnje, da ravna po zahtevi. Odločitev o tem je po 445. členu ZKP odvisna od predhodnega spoznanja senata ali predsednika senata, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Navedeno spoznanje je lahko doseženo glede na stanje v zadevi in neodvisno od vsebine obrazložitve strankine zahteve ali glede na samo obrazložitev, s katero je stranka koristnost njene navzočnosti na seji ustrezno utemeljila. Pravilna izvedba kateregakoli pravnega postopka s predhodno postavljenimi pravili je pogoj za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja kot je to pogoj za uporabo kazenskega zakona, ki je lahko pravilna ali napačna.
ZPIZ-2 člen 55, 55/1, 56, 56/1, 56/4, 56/5, 58.. ZZZDR člen 124, 124/1.. DZ člen 185, 185/1.
pravica do družinske pokojnine - dejansko preživljanje - neizpolnjevanje pogojev - preživljanje družinskega člana
Kdaj se šteje da gre za preživljanje, je urejeno v prvem odstavku 56. člena ZPIZ-2. Izpolnjen mora biti najprej osnovni pogoj in sicer, da sta tožnik in pokojni zavarovanec do njegove smrti imela skupno stalno prebivališče. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, med strankama ni sporno, da sta tožnik in pokojni zavarovanec do svoje smrti živela ločeno. Za priznanje pravice do družinske pokojnine mora biti v takem primeru izpolnjen pogoj določen v petem odstavku 56. člena ZPIZ-2. Bistveno je, ali je pokojni zavarovanec do svoje smrti, v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera, tožniku redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu. Kot to pojasnjuje že sodišče prve stopnje bi moral tožnik dokazati, da mu je pokojni zavarovanec v letu 2017 za preživljanje, za obdobje od januarja do septembra, dajal mesečni znesek 228,55 EUR, za obdobje od oktobra do decembra pa 231,18 EUR oziroma 2.750,49 EUR v celem letu. Tožnik ni predložil dokaza iz katerega bi izhajalo dejansko nakazilo navedenih zneskov, oziroma navedeno niti ni zatrjeval. V predsodnem postopku je zaslišana priča izpovedala, da sta skupaj z ženo od pokojnega sina prejemala 2.000,00 EUR letno. Tožnik je tako upoštevaje četrti odstavek 56. člena ZPIZ-2, prejel 1.000,00 EUR, s tem pa nikakor ni izpolnjen že citirani pogoj, torej prejem najmanj 2.750,49 EUR v celem letu. Ker niso izpolnjeni pogoji določeni v 56. členu ZPIZ-2, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZGD-1 člen 32, 506, 506/4, 522. ZSReg člen 2a, 2a/2, 4, 4/1-7, 8, 8/2, 41. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 482, 482/1-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - gospodarski spor - skupščina d.o.o. - veljavnost sklepa skupščine - vpis zastopnika v sodni register - legitimacija družbenika
O tem, kdo bo poslovodja d. o. o., odločajo družbeniki te družbe z glasovanjem na skupščini. Sama družba ne more iz lastnih deležev uresničevati glasovalnih pravic. Kadar pride do spora med družbeniki o tem, kdo naj bo poslovodja družbe in hkratne izvedbe več skupščin, so praviloma za rešitev spornega razmerja legitimirani družbeniki, ne pa sama družba, ki niti nima svoje lastne sposobnosti izjavljanja volje, saj jo izjavlja preko fizičnih oseb, njenih zakonitih zastopnikov. Če obstaja med družbeniki spor o višini njihovih glasovalnih pravic in posledično o tem, kdo ima pravico odločanja o imenovanju poslovodje družbe, pa ravno pride do take situacije, do katere je prišlo tudi v konkretnem primeru, in sicer da družba z dvema zakonitima zastopnikoma, ki vsak od njiju zastopa interese ene skupine družbenikov, dejansko deluje in nastopa sama proti sebi, kar je tako v korporacijsko pravnem kot v procesnem smislu nedopustno. Zato družba ne more uresničevati pravic namesto družbenikov.
Dedne izjave o odpovedi ali sprejemu dediščine so po določbi prvega odstavka 138. člena ZD nepreklicne, na kar so bili dediči pravilno opozorjeni že v vabilu na zapuščinsko obravnavo.
Ob sklicevanju na pravno podlago 18., 83. in 251. člena ZKP je sodišče pravilno ugotovilo in poudarilo, da mnenje izvedenke ne predstavlja nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj se očitki obrambe ne nanašajo na vprašanje zakonitosti mnenja, temveč na njegovo vsebino in dokazno vrednost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00051238
SPZ člen 118, 118/4.
spor majhne vrednosti - zastopstvo etažnih lastnikov - obratovalni stroški - aktivna legitimacija
Upravnik ima pooblastilo, da zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja in lahko v imenu preostalih etažnih lastnikov vloži izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika (5. alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ). Že iz gramatikalne razlage predmetne določbe je razvidno, da je upravnik zgolj zastopnik etažnih lastnikov. Na podlagi predmetne določbe lahko upravnik vloži tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika, vendar v imenu in za račun preostalih etažnih lastnikov, ne pa v svojem imenu in za svoj račun ali za račun etažnih lastnikov (torej kot stranka postopka).