ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa tar. št. 27, 27/1, 27/7.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada za predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - druga obrazložena vloga
Ker je bila v tej zadevi izvršba že uvedena s predlogom in dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL,je upnikovo vlogo z dne 13. 4. 2016 mogoče šteti le kot drugo obrazloženo vlogo in jo vrednotiti po tar. št. 27/7-3 OT.
V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb, ampak le presoja, če med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Zaključki do katerih pride po tej presoji, niso dokazani, vsaj ne tako, da bi se z njimi ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo, ampak so le podlaga za (ne)izdajo zamudne sodbe. Tudi če tožeča stranka ne bi predložila dokazov, na katere se sklicuje, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe.
Obdolženka s podajo navedene vrednostne ocene ni ravnala z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, temveč je navedeno zapisala v okviru varovanja otrokovih upravičenih koristi in v skladu z materinskim čutom, kot to v odgovoru na pritožbo navaja zagovornik, in je do zapisa torej prišlo, ker je z dogajanjem želela seznaniti center za socialno delo, kot pristojni državni organ.
dopolnitev zemljiške knjige – vpis lastninske pravice na posestnika po GURS-u
Dejstvo, da je predlagateljica v skladu z določbo 229. člena ZZK-1 izkazala interes za vložitev samega predloga (procesno legitimacijo) ne pomeni, da lahko zahteva vpis lastninske pravice na svoje ime, za kar se v bistvu zavzema pritožba. Glede na zakonsko ureditev ta zemljiškoknjižni postopek ni namenjen ugotavljanju dejstev v zvezi s priposestvovanjem in presoji, ali so predlagatelj oziroma njegovi pravni predniki pridobili lastninsko pravico na ta originaren način.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - primeren izvršilni naslov - upnikovo trditveno breme določne opredelitve terjatve - priloge kot trditvena podlaga - dolžnikovo trditveno breme ugovora - nasledstvo na upniški strani
Dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikovega obračuna ne more preizkusiti, v obravnavanem postopku ne more biti uspešen. Ko upnik ustrezno opredeli posamezne obveznosti (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), trditveno in dokazno breme glede morebitnih napak obračuna oziroma drugačnega dolga preide na dolžnika (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Tudi priloge upnikovim vlogam v postopku lahko služijo kot trditvena podlaga (in ne kot dokaz), če so po vsebini le podrobnejše pojasnilo navedb, podanih v vlogah.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – odgovornost države za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena Zakona o dedovanju). Obseg odgovornosti dediča se presoja po vrednosti podedovanega premoženja, ki jo je imelo v času zapustnikove smrti. Kasnejše spremembe vrednosti podedovanega premoženja ne vplivajo na velikost in obseg dedičeve odgovornosti.
Ne drži trditev tožene stranke, da je izvršilno sodišče, ki je zavrnilo zahtevek za zakonske zamudne obresti v nasprotni izvršbi, o tem tudi vsebinsko odločilo, saj je navedlo le, da gre pri nasprotni izvršbi za specifičen postopek, v katerem ni mogoče zahtevati tistega, kar z izvršbo ni bilo pridobljeno, torej zakonskih zamudnih obresti. Iz tega razloga ima tožeča stranka možnost, da takšen zahtevek postavi v posebni pravdi.
spor majhne vrednosti – oprava glavne obravnave – dolžnost sodišča, da opravi narok – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi z dne 5.11.2015 predložila Kupoprodajno pogodbo (odstop terjatve s pogodbo) z dne 20.11.2014, ne da bi v zvezi z njo podala kakršnekoli (jasne/konkretne) trditve. Ker neobstoječih trditev vsebina dokaza (listine) ne more nadomestiti, je sklicevanje na okoliščino predložitve pogodbe z dne 20.11.2014 brezpredmetno.
Tožnica je kot podlago svojega zahtevka ustrezno omenjala (le) pogodbo o prodaji terjatve z dne 2.12.2014. Zgolj zaradi okoliščine, da za te trditve ustreznega dokaza ni predložila, sodišče prve stopnje glavne obravnave ni bilo dolžno opraviti.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZUP člen 80, 80/1.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti je javna listina - pripombe na vsebino zapisnika - dvom v pravilnost delovanja alkotesta - pridobitev izpisa elektronskega alkotesta - prekršek je dovolj dokazan
Navedeni podatki iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kažejo, da je bil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom izveden več kot 15 minut od zadnjega zaužitja alkoholne pijače, kot navaja obdolženec. V skladu s prvim odstavkom 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom javna listina, iz vsebine predmetnega zapisnika pa ne izhajajo kakršnekoli pripombe, ki bi jih obdolženi ob podpisu podal na njegovo vsebino.
stroški postopka – povrnitev stroškov – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka – naknadna priglasitev stroškov
V skladu z določbo drugega odstavka člena 62 ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Zaradi tega za odločanje o povrnitvi stroškov veljajo določbe ZPP in ne ZIZ.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
Ker je zapustnica sporno nepremičnino podarila toženkinemu pravnemu predniku več kot leto dni pred svojo smrtjo, tožnica ni upravičena zahtevati vrnitve darila od toženke.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – naknadno najdeno premoženje – izbris iz registra – prenehanje obveznosti – listinski dokazi – opredelitev do vsake listine – spregled pravne osebnosti – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ločitvena pravica – legitimiran predlagatelj
Smisel stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je namreč ravno v tem, da se iz tega premoženja poplačajo obveznosti, ki so jih imeli upniki do dolžnika do trenutka njegovega izbrisa. Zato morajo v stečajnem postopku izkazati terjatev nad to (izbrisano) družbo. Slednje nedvomno izhaja tudi iz 1. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe vloži upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe. Tožena stranka zato ne more biti uspešna s sklicevanjem na določbe ZPP o tem, kdo je lahko stranka v postopku.
Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo, kot to zmotno meni pritožnik. Upniki lahko terjatve uveljavijo zoper družbenike na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, v primeru naknadno najdenega premoženja, pa se lahko nad njim opravi stečajni postopek.
OZ člen 6, 6/2, 33, 34, 62, 62/1, 82, 82/1, 82/2, 943, 964. ZPP člen 212, 341.
skrbnost dobrega strokovnjaka – predmet pogodbe – predpogodba – vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo – nesklepčnost tožbe – skrbno ravnanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti – protipravnost ravnanja odvetnika
Po določilu drugega odstavka 6. člena OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Merilo je objektivizirano in zahteva primerjavo med ravnanjem profesionalne osebe v konkretnem primeru in običajnim (povprečnim) ravnanjem profesionalne osebe določenega poklica (v konkretnem primeru odvetnika).
Razlaga pogodb ne temelji na objektivističnem pristopu, kot to velja za razlago zakonov, temveč na subjektivističnem pristopu. Če je določilo pogodbe sporno, se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Ker je tekst v predpogodbi, da bo prodajalec izročil nepremičnino v last in posest kupca najkasneje v roku 90 dni od podpisa te predpogodbe, sicer se šteje ta pogodba za razvezano popolnoma jasen tudi za nepravnika, se zdi zastavljanje vprašanj o posledicah odstopa od predpogodbe po poteku 90 dnevnega roka za nesmiselno. Smiselno je le v primeru, če naročnik pravnega mnenja predpogodbo, od katere želi odstopiti, šteje za zavezujočo. Kot tako jo je štel, kot izhaja iz trditvene podlage prvega toženca, tudi on.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica niti po prejemu pravnega mnenja ni ravnala tako, kot je bilo predvideno s predpogodbo in nanjo vezanim pravnim mnenjem. Zato ni podana niti vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
Prvi toženec za zatrjevano škodo ni odgovoren. Zato se šteje, da ni nastal zavarovalni primer, za katerega bi bila odgovorna druga toženka. V takem primeru pa njena odgovornost iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo za izplačilo odškodnine ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082701
ZPP člen 7, 212.
razpravno načelo - procesna kršitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost odvetnika - neskrbno ravnanje - uspeh z zahtevkom v gospodarskem sporu
Sodišče je s tem, ko je samo brez trditev toženca ugotovilo, da tožnik v gospodarskem sporu s tožbenim zahtevkom zaradi neodpravljive nesklepčnosti ne bi mogel uspeti, kršilo razpravno načelo.
Pravnega instituta wilful misconduct naše pravo ne pozna. Tega instituta ni mogoče enostavno uvrstiti niti pod hudo malomarnost niti pod naklep. Opis ravnanja, ki ga zajema ta institut presega pojem ravnanja s hudo malomarnostjo in je po mnenju pritožbenega sodišča bližje naklepu. Obstajati mora namreč element zavesti, vedenja, da bo škoda nastala. Prevoznik izgubi pravico, da se sklicuje na omejitev odgovornosti le v primeru, ko je ravnal hudo malomarno in se je pri tem zavedal, da bi škoda lahko nastala. Pritožbeno sodišče soglaša z argumentacijo tožene stranke, da je treba izjeme tolmačiti ozko. Ker je izključitev omejitve odgovornosti izjema od splošnega pravila iz 3. točke 23. člena CMR Konvencije, je pravilnejša razlaga, da pride izključitev omejitve odgovornosti prevoznika v poštev le pri naklepnem ravnanju oziroma pri takem ravnanju, kjer je podana zavest o nastanku škode.
ZFPPIPP člen 271, 275, 275/1, 275/3, 275/5, 275/6, 276, 276/3, 277, 277/2, 298, 298/5, 301, 301/4, 306, 306/2, 308, 308/2, 308/2-1, 308/2-2, 308/4. ZPP člen 311, 311/1. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – zastavna pogodba – hipoteka – ločitvena pravica – vpis v zemljiško knjigo – napotitev na pravdo
Če bi ločitvena pravica tožene stranke (upnika) prenehala, bi prenehal tudi pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje pravnega dejanja, na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala. S potekom roka za prijavo ločitvene pravice, bi tožeča stranka (stečajni dolžnik) dosegla enako posledico kot bi nastala z uspešno uveljavitvijo izpodbojnega zahtevka, to je prenehanje ločitvene pravice. Če sta terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni v stečajnem postopku, je zato pravno dejanje na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala, dovoljeno izpodbijati samo, če je ločitvena pravica v stečajnem postopku prerekana. Izpodbojni zahtevek lahko v tem primeru uveljavlja samo tisti, ki je prerekal ločitveno pravico (tretji odstavek 276. člena ZFPPIPP).
Če je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti izbrisno tožbo, s katero uveljavlja izpodbojni in izbrisni zahtevek (drugi odstavek 277. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 308. člena in tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP). Če tisti, ki je prerekal ločitveno pravico v enomesečnem roku ne vloži tožbe z ustreznim tožbenim zahtevkom, prerekana ločitvena pravica postane priznana (četrti odstavek 308. člena ZFPPIPP).
Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj ima značilnosti oblikovalnega zahtevka, zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov pa ima značilnosti povračilnega (kondikcijskega zahtevka) zahtevka. Pravilne so pritožbene navedbe, da posebnega ugotovitvenega zahtevka o neobstoju ločitvene pravice v primeru, ko tožeča stranka s tožbo izpodbija ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in uveljavlja (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev zavezovalnega pravnega posla in kondikcijski (povračilni) zahtevek na izbris hipoteke v skladu s 275. členom ZFPPIPP, ni treba posebej uveljavljati, saj je ugotovitev o neobstoju prerekane ločitvene pravice smiselno izčrpana z uveljavljanjem oblikovalnega in dajatvenega zahtevka.. Tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico vložiti v drugih primerih, ko ločitvena pravica ni prerekana, ker je bila pridobljena z izpodbojnim dejanjem (1. in 2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP).
Šele če bi toženca podala konkretne in substancirane ugovore, bi bila tožnica dolžna podati še podrobnejše navedbe in izračune, v konkretnem primeru pa glede na ugovore tožencev to ni bilo potrebno. Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je namreč odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
Tožnik ni dolžan navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodišče nanjo ni vezano. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje preizkusilo zatrjevano dejansko stanje z vidika več pravnih norm, za katere je ocenilo, da bi utegnile priti v poštev. Pri tem je pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ne gre za dediščinsko tožbo (141. člen ZD), saj tožnik ni dedič po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu.
Ker je šlo za zunanje ploščice, ki so protizdrsno obdelane, na katerih zaradi mokrote še nihče nikoli ni padel, neopozarjanje na mokroto takšnih ploščic ne more predstavljati opustitve, za katero bi bil zavarovanec toženke lahko odškodninsko odgovoren. Ni namreč razumno pričakovati, da bi lastnik zasebnega objekta moral obiskovalce opozarjati na vse običajne okoliščine in rizike (kar mokrota na zunanjih ploščicah nedvomno je), ki bi kljub pravilno izbranim materialom lahko privedli do škodnega dogodka.