• Najdi
  • <<
  • <
  • 33
  • od 36
  • >
  • >>
  • 641.
    VSL sklep II Cp 2891/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0060480
    ZPP člen 163, 163/7. ZIZ člen 38, 38/8, 62, 62/2.
    stroški postopka – povrnitev stroškov – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka – naknadna priglasitev stroškov
    V skladu z določbo drugega odstavka člena 62 ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Zaradi tega za odločanje o povrnitvi stroškov veljajo določbe ZPP in ne ZIZ.
  • 642.
    VSL sklep I Cpg 65/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085587
    ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 180, 180/1, 187, 187/1.
    poprava nepravilne označbe tožene stranke – subjektivna sprememba tožbe
    Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena obstoječe pravne osebe. Kar pa je navedla kot ime je bilo očitno sestavljeno iz imen dveh različnih, v resnici obstoječih pravnih oseb. Označba je bila do takšne mere pomanjkljiva, da ni bilo mogoče iz nje niti sklepati, zoper koga je tožeča stranka zares želela vložiti tožbo. Z opisano vložitvijo tožbe torej sploh še ni bila vložena tožba zoper (katerokoli) pravno osebo. Po pozivu prvostopenjskega sodišča (prvi odstavek 108. člena ZPP) je bila ta pomanjkljivost odpravljena. S tem pa tožena stranka ni bila spremenjena.
  • 643.
    VSL sodba I Cpg 548/2016
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0072636
    ZIZ člen 67. OZ člen 193, 381.
    nasprotna izvršba – razlogi za nasprotno izvršbo – zakonske zamudne obresti – procesne obresti – dobrovernost
    Ne drži trditev tožene stranke, da je izvršilno sodišče, ki je zavrnilo zahtevek za zakonske zamudne obresti v nasprotni izvršbi, o tem tudi vsebinsko odločilo, saj je navedlo le, da gre pri nasprotni izvršbi za specifičen postopek, v katerem ni mogoče zahtevati tistega, kar z izvršbo ni bilo pridobljeno, torej zakonskih zamudnih obresti. Iz tega razloga ima tožeča stranka možnost, da takšen zahtevek postavi v posebni pravdi.
  • 644.
    VSC sodba Cpg 273/2016
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSC0004680
    ZFPPIPP člen 20, 20/1, 20/2, 60, 60/2, 60/5, 253, 253/1, 259, 260, 296, 296/1, 296/5.
    nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - prijava terjatve v stečajnem postopku - poplačilo iz stečajne mase - prenehanje terjatve - pogojna terjatev
    Zahtevek tožeče stranke za izročitev bančne garancije iz 1. točke njenega tožbenega zahtevka je zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve, ki se z začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pretvori v denarno terjatev (po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka). Tožeča stranka bi zato morala v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom prijaviti svojo (nedenarno) terjatev v denarnem znesku. Ker pa tako ni ravnala, je ta njena terjatev prenehala, tudi če je obstajala.
  • 645.
    VSL sklep II Ip 3624/2016
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0069189
    ZIZ člen 196, 196/1, 196/1-2, 198, 198/2, 207, 207/1, 207/3. ZIZ-J člen 53, 54, 58. ZPP člen 339, 339/1. URS člen 15, 15/2. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
    poplačilo – zastavni upnik – razdelitveni narok – priglasitev terjatve – ustavnost – retroaktivnost – uveljavljanje pravice do poplačila
    Zastavni upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče vabilo na razdelitveni narok izdalo še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu. S tem je sodišče sicer res kršilo določbo prvega odstavka 207. člena ZIZ, po kateri sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo, določi šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da navedena kršitev prestavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Razdelitveni narok, po katerem je sodišče poplačalo terjatve, je bil namreč izveden skoraj en mesec po tem, ko je sklep o izročitvi nepremičnin že postal pravnomočen.

    Vabilo je bilo zastavnemu upniku vročeno, v njem pa je bil tudi opozorjen, da bo njegova terjatev upoštevana le, če bo priglašena pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem ima pravico do poplačila. Kljub izrecnemu opozorilu zastavni upnik svoje terjatve v postopek ni priglasil, zato sodišče prve stopnje njegove z zastavno pravico zavarovane terjatve ni upoštevalo.

    Nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost, da priglasijo višino svoje terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času. Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te.

    Z naložitvijo zastavnim upnikom, da svojo terjatev prijavijo v izvršilni postopek, ni bilo v ničemer poseženo v samo prednostno poplačilno pravico teh upnikov oziroma jim ta pravica ni bila odvzeta ali omejena, kot neutemeljeno meni pritožba, temveč je bilo z novelo ZIZ-J na podlagi pooblastila zakonodajalcu iz drugega odstavka 15. člena Ustave RS le na drugačen način urejeno uveljavljanje te pravice.
  • 646.
    VSL sodba I Cp 2818/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075892
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2.
    spor majhne vrednosti – oprava glavne obravnave – dolžnost sodišča, da opravi narok – pomanjkljiva trditvena podlaga
    Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi z dne 5.11.2015 predložila Kupoprodajno pogodbo (odstop terjatve s pogodbo) z dne 20.11.2014, ne da bi v zvezi z njo podala kakršnekoli (jasne/konkretne) trditve. Ker neobstoječih trditev vsebina dokaza (listine) ne more nadomestiti, je sklicevanje na okoliščino predložitve pogodbe z dne 20.11.2014 brezpredmetno.

    Tožnica je kot podlago svojega zahtevka ustrezno omenjala (le) pogodbo o prodaji terjatve z dne 2.12.2014. Zgolj zaradi okoliščine, da za te trditve ustreznega dokaza ni predložila, sodišče prve stopnje glavne obravnave ni bilo dolžno opraviti.
  • 647.
    VSL sklep Cst 44/2017
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0081269
    ZFPPIPP člen 73, 74, 76, 85, 85/1, 85/1-1, 85/2, 87, 87/2, 97, 97/1, 108, 108/1, 116, 116/1, 116/3, 116a, 119a, 119a/4, 119a/6. URS člen 2, 156.
    razrešitev imenovanega upravitelja – imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – zatrjevana protiustavnost ureditve – odločitev o pritožbi razrešenega upravitelja
    Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami. S tem je okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen.

    Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi upravitelja bi šlo, če bi imeli upniki pravico brez obrazložitve razrešiti upravitelja iz krivdnih razlogov, z vsemi posledicami, ki jih zakon predvideva za tako situacijo. Glasovanje o nezaupnici brez obrazložitve glasu pa ne pomeni razrešitve iz krivdnih razlogov, pač pa iz nekrivdnih, zato pritožbeno sodišče ne vidi, da bi ureditev iz 116.a člena ZFPPIPP že na prvi pogled in očitno sama po sebi omogočala samovoljno odločitev upnikov, ki posega v pravice upravitelja do osebnostnega dostojanstva, do sodnega varstva in enakega varstva pravic, do pritožbe ter ruši načelo enakega varstva pravic vseh upnikov, na kar vse se sklicuje pritožnik v pritožbi.
  • 648.
    VSL sklep IV Cp 207/2017
    1.2.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0080246
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 270, 272.
    razmerja med starši in otroki – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nerazumljivost izreka – preizkus odločitve
    Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki ima začasna odredba značaj izjemnega pravnega sredstva, ki ga je mogoče izdati le v posebej utemeljenih primerih.
  • 649.
    VSL sodba I Cpg 580/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL0078124
    ZIZ člen 44, 44/2, 53, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3.
    ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menica – drugačna pravna podlaga – utemeljenost zahtevka na drugi pravni podlagi – vezanost na predlog za izvršbo – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
    Navedbe pritožnice, da je zaradi tega, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine – menice, potrebno kot materialno podlago za zahtevek uporabljati le menico in pravila o menici, je napačen. Sodna praksa se je v zadevah Vrhovnega sodišča II Ips 222/2012, III Ips 49/2011, II Ips 34/2012, III Ips 17/2009 že večkrat izjasnila, da postopek, ki se prične na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju kot izvršilni, se po ugovoru razveljavi in nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

    Če se izkaže, da pravna podlaga, na kateri je bil sklep izdan, ne obstaja, obstaja pa druga pravna podlaga, bi sodišče moralo takšen sklep razveljaviti in nato toženca obsoditi na plačilo na tej drugi podlagi. Vendar, če sodišče ne ravna tako in vseeno potrdi sklep na drugi pravni podlagi, to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
  • 650.
    VSM sodba IV Kp 41327/2014
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023396
    KZ-1 člen 209, 209/1.
    poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - oprostilna sodba
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanec v svojih izpovedbah prihajal v nasprotja sam s seboj, pa tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, na osnovi česar je utemeljeno zaključilo, da so njegove izpovedbe premalo zanesljive in prepričljive, da bi jim lahko verjelo in na njih oprlo krivdni izrek.
  • 651.
    VSC sodba Cpg 16/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004727
    ZPP člen 286. OZ člen 587, 604.
    pritožbene novote - zakupno razmerje - obnova zakupnega razmerja - prenehanje zakupa - vrnitvena dolžnost po prenehanju zakupa
    Kot pritožbene novote štejejo vsa dejstva in dokazi, ki jih pritožnik prvič navaja šele v pritožbi, pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona.

    Pritožba sploh ne navaja okoliščin, da trditev, da naj bi obešanke na drogovih predstavljale njene poslovne enote, ni mogla brez svoje krivde podati že pred sodiščem prve stopnje, zato že iz tega razloga štejejo kot pritožbena novota.

    Pritožba izpostavlja napačno materialnopravno opredelitev sodišča prve stopnje, kar ne bi štelo kot pritožbena novota, saj zatrjevanje zmotne materialno pravne opredelitve glede na ugotovljeno dejansko stanje, ne pomeni pritožbene novote, temveč uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Toda pri uporabi materialnega prava velja vezanost na trditve strank1 in zato mora biti trditveno gradivo pravočasno zbrano v postopku pred sodiščem prve stopnje, sicer šele v pritožbi zatrjevana dejstva štejejo kot pritožbena novota in mora pritožba zatrjevati in dokazati še nezakrivljeno opustitev trditvenega bremena pred sodiščem prve stopnje. Če s tem uspe, potem mora pritožbeno sodišče pritožbene novote upoštevati in se do njih opredeliti.

    Zakup je molče obnovljen, če mu zakupodajalec po preteku časa, za katerega je sklenjen, ne nasprotuje, ni pa določenega roka, v katerem mora zakupodajalec nestrinjanje izraziti. Pravno odločilno je, da zakupodajalec nadaljnji uporabi nasprotuje. Prav dopis z dne 24. 12. 2014 (listina A13) pa nedvoumno kaže, da je tožeča stranka nadaljnji uporabi nasprotovala, saj je toženo stranko skladno z drugim odstavkom Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij po odpovedi pogodbe o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ... št. 305-4/ 2013 z dne 9. 7. 2014 pozivala, da najkasneje v v roku 10 dni od prejema obvestila odstrani vse objekte in naprave za oglaševanje z drogov javne razsvetljave, navedenih v 2. členu Sporazuma. Nadaljnji uporabi pa je tožeča stranka nasprotovala z vložitvijo obravnavane tožbe.

    Med pravdnima strankama je bila sklenjena zakupna pogodba, s katero se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Zakupnik je dolžan varovati v zakup vzeto stvar in jo po prenehanju zakupa vrniti nepoškodovano.
  • 652.
    VSL sodba I Cpg 94/2016
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085135
    ZFPPIPP člen 443, 443/3, 443/3-1.
    stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – naknadno najdeno premoženje – izbris iz registra – prenehanje obveznosti – listinski dokazi – opredelitev do vsake listine – spregled pravne osebnosti – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ločitvena pravica – legitimiran predlagatelj
    Smisel stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je namreč ravno v tem, da se iz tega premoženja poplačajo obveznosti, ki so jih imeli upniki do dolžnika do trenutka njegovega izbrisa. Zato morajo v stečajnem postopku izkazati terjatev nad to (izbrisano) družbo. Slednje nedvomno izhaja tudi iz 1. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe vloži upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe. Tožena stranka zato ne more biti uspešna s sklicevanjem na določbe ZPP o tem, kdo je lahko stranka v postopku.

    Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo, kot to zmotno meni pritožnik. Upniki lahko terjatve uveljavijo zoper družbenike na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, v primeru naknadno najdenega premoženja, pa se lahko nad njim opravi stečajni postopek.
  • 653.
    VSM sodba IV Kp 12019/2009
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023389
    KZ-1 člen 266.
    kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic
    Utemeljeno je verjelo oškodovancu, saj je le ta, kot je že navedeno, ves čas postopka izpovedoval enako o odločilnem dejstvu, da je obdolženec z njim ravnal neprimerno in agresivno, skratka tako, da je kršil osebno dostojanstvo oškodovanca, kot je to sicer povzeto tudi v izreku izpodbijane sodbe. Odstopanja v izpovedbah je oškodovanec sprejemljivo pojasnil, kot je to povzeto v točki 2 izpodbijane sodbe. Storitev obravnavanega kaznivega dejanja oškodovanec niti ni prijavil in torej tudi ni zasledoval premoženjske koristi, temveč sta dejanje prijavila R. in G.G. in pritožbeno sodišče ne dvomi, da navedena ne bi klicala policije, če za to ne bi imela tehtnega razloga. Če se ne bi zgodilo nič, oziroma če storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne bi videla, o čemer želi prepričati pritožnik, priči ne bi o tem obveščali policije in pri tem tudi izpovedovali smiselno enako kot oškodovanec, ki ga sicer prijavitelja dejanja sploh ne poznata in zato tudi ni videti prav nobenega razloga, da bi si dogodek preprosto izmislila.
  • 654.
    VSL sodba I Cp 2806/2016
    1.2.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080242
    OZ člen 62, 131, 280, 768. ZOdvT člen 9. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 65a. ZPP člen 358.
    neposlovna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – opustitev odvetnika – izpolnitev obveznosti na poslovni račun odvetnice – fiduciarni račun odvetnika – namen fiduciarnega računa
    Toženka ni ravnala protipravno, ker ni seznanila prvega toženca, da je dolžan poravnati svojo obveznost na fiduciarni račun tožničine pooblaščenke. Obveznost izpolnjevanja obveznosti na zgoraj omenjeni račun ni nikjer predpisana kot edina pravilna izpolnitev.
  • 655.
    VSL sklep II Ip 200/2017
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0061234
    ZIZ člen 17, 20a, 26.
    izvršilni naslov – notarski zapis – garancija – unovčenje garancije – odložni pogoj – zapadlost terjatve – pogodba o izdaji plačilne garancije – bodoča pogojna terjatev
    Obveznost dolžnice kot zastaviteljice v konkretnem primeru nastane, če je upravičenec iz garancije predložil garancijo upniku na unovčenje in če je upnik izvedel plačilo, do katerega je garancija unovčena. To sta namreč pravni dejstvi, ki pomenita uresničitev (odložnega) pogoja (in vplivata na zapadlost terjatve) in ju je treba dokazati na v ZIZ predpisan način, da ima notarski zapis lastnost izvršilnega naslova.
  • 656.
    VSL sodba in sklep II Cp 2345/2016
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082691
    ZPP člen 271. ZFPPIPP člen 300, 301, 301/5, 301/8, 354, 354/1, 355, 355/2.
    stečajni postopek nad dolžnikom - priznana terjatev v stečajnem postopku - pravni interes za vtoževanje iste terjatve
    Da stečajni upravitelj v tej pravdi vtoževano terjatev priznava, je ugotovljeno v sklepu o preizkusu terjatev. Stečajni upravitelj priznane terjatve ne more več prerekati, zato je odpadel pravni interes tožnikov za vtoževanje te terjatve proti prvotoženi stranki. Pravni interes tožnika je namreč podan le, če se nahaja v negotovosti glede svojega pravnega položaja, pri čemer je ogroženost njegovega pravnega položaja posledica ravnanja tožene stranke.
  • 657.
    VSM sklep I Ip 4/2017
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023337
    ZIZ 40, 40/1, 40/1-3, 54, 53/2. ZN člen 4.
    izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - primeren izvršilni naslov - upnikovo trditveno breme določne opredelitve terjatve - priloge kot trditvena podlaga - dolžnikovo trditveno breme ugovora - nasledstvo na upniški strani
    Dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikovega obračuna ne more preizkusiti, v obravnavanem postopku ne more biti uspešen. Ko upnik ustrezno opredeli posamezne obveznosti (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), trditveno in dokazno breme glede morebitnih napak obračuna oziroma drugačnega dolga preide na dolžnika (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Tudi priloge upnikovim vlogam v postopku lahko služijo kot trditvena podlaga (in ne kot dokaz), če so po vsebini le podrobnejše pojasnilo navedb, podanih v vlogah.
  • 658.
    VSL sodba II Cpg 2/2017
    1.2.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL0085593
    ZD člen 142, 142/1.
    odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – odgovornost države za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
    Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena Zakona o dedovanju). Obseg odgovornosti dediča se presoja po vrednosti podedovanega premoženja, ki jo je imelo v času zapustnikove smrti. Kasnejše spremembe vrednosti podedovanega premoženja ne vplivajo na velikost in obseg dedičeve odgovornosti.
  • 659.
    VSM sklep PRp 14/2017
    1.2.2017
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023239
    ZP-1 člen 69, 69/2, 122. ZVoz 50, 50/8.
    prištevnost - zmožnost razumeti pomen svojega dejanja - zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje - izvedenec psihiatrične stroke - ni razumel vsebine vabila - bipolarna motnja - sum na izključeno prištevnost
    Zato je pritrditi pritožbi, da je potrebno obdolženčevo prištevnost, oziroma obdolženčevo zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje v času prejema vabila sodišča prve stopnje na zaslišanje, ugotoviti s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke. V kolikor po ugotovitvah izvedenca obdolženec v času prejema vabila na zaslišanje zaradi zdravstvenega stanja ni bil prišteven in posledično pomena vabila ni bil sposoben razumeti, bo v nadaljevanju potrebno obdolženčevo prištevnost ugotavljati tudi v času storitve prekrška.
  • 660.
    VSL sklep I Cpg 87/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0078128
    ZFPPIPP člen 310. SPZ člen 43, 43/3. ZPP člen 212.
    ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – procesna pasivna legitimacija – erga omnes – prerekana izločitvena pravica
    Pritožba ima prav, da je tožeča stranka v tožbi navedla dovolj dejstev, ki utemeljujejo procesno in stvarno legitimacijo drugotožene stranke. Zatrjevala je, da je lastninsko pravico na celotnem stanovanju pridobila na podlagi priposestvovanja. Zoper prvotoženo stranko je zahtevek usmerila zato, ker je zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, zoper drugotoženca pa, ker je (trdi, da po pomoti) pogodbeni lastnik 1/2 stanovanja. Ali je drugotoženec pravi ali pomotni domnevni lastnik in/ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, je materialnopravno vprašanje, ki na procesno legitimacijo drugotoženca nima vpliva.
  • <<
  • <
  • 33
  • od 36
  • >
  • >>