predlog za nadomestitev globe - naloge v splošno korist - zavrnitev predloga za nadomestitev globe - zdravstveni razlogi - zdravstvena nezmožnost za opravo nalog
Zdravstveno stanje storilca je sicer lahko razlog, da se storilčev predlog za nadomestitev globe zavrne. Vendar pa je pred sprejemom takšne odločitve CSD dolžan skrbno in natančno preveriti vse možnosti, da se najde ustrezna organizacija, v kateri lahko storilec glede na svoje zdravstvene zmožnosti opravi določene naloge v splošno korist, ta prizadevanja pa morajo biti razvidna iz spisovnega gradiva
OZ člen 468, 468/3, 639, 639/3. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – jamčevalni zahtevki – odprava napak na stroške prodajalca – refleksna škoda
Refleksna škoda je škoda, ki kupcu, zaradi napake stvari, nastane na drugih njegovih dobrinah. V obravnavanem primeru ne gre za takšno škodo. Tožeča stranka zahteva povračilo škode, ki ji je nastala s tem, ko je na zahtevo končnega kupca na lastne stroške zamenjala frekvenčni regulator. Gre torej za situacijo, ko od tožene stranke (dobavitelja/podjemnika) dejansko zahteva povračilo stroškov, ki naj bi jih imela s tem, ko je sama odpravila njegovo napako.
Odprava napak na stroške prodajalca je mogoča tudi pri prodajni pogodbi.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-2, 296, 296/1.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - izvršilni stroški
Po začetku postopka osebnega stečaja odmerjanje nadaljnjih izvršilnih stroškov v izvršilnem postopku ni več dopustno, razen v situaciji iz 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ali iz drugega odstavka 131. člena istega zakona, kar pa v predmetni zadevi ni primer. Prav tako za terjatev, ki jo od dolžnice izterjuje upnica ne velja izjema po drugem odstavku 390. člena ZFPPIPP, ki izključuje uporabo 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP. Upnica bo morala svojo nejudikatno terjatev iz naslova izvršilnih stroškov priglasiti v postopku osebnega stečaja.
ZST-1 člen 6, 6/1, 11, 11/5. ZPP člen 337, 337/1. ZDavP-2 člen 36, 36/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 23a.
zavrnitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo – pravna oseba – premoženjsko stanje – pomanjkljiva trditvena podlaga – likvidnostno stanje – blokada računa – način plačila sodne takse – gotovinska plačila – plačila v manjših zneskih – nedovoljene pritožbene novote
Odlog, delna oprostitev oziroma obročno odplačilo sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato vlogi za odlog, delno oprostitev oziroma obročno odplačilo sodne takse ni mogoče ugoditi, v kolikor predlagatelj razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, ki brez ogrožanja njegove dejavnosti zadošča za plačilo sodne takse.
Ne glede na to, da je tožeča stranka račune izdajala upravniku (ta pa je obračunani strošek razdeljeval med etažne lastnike), je še vedno etažni lastnik tisti, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja in s tem oseba od katere tožeča stranka lahko terja plačilo v sodnem postopku. Upravnik namreč (le) zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja (118. člen Stvarnopravnega zakonika). Pogodba, ki jo sklene z dobaviteljem (tretjo osebo) v imenu in za račun etažnih lastnikov ter v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno etažne lastnike in dobavitelje. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno zaključilo, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v obravnavanem sporu. Upravnik namreč s tem, ko je bil naslovnik spornih računov, ni prevzel izpolnitve obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike.
Tožeča stranka ima sicer prav, da interna delitev stroškov v skladu drugim odstavkom 25. člena Odloka ni njena obveznost. Vendar s trditveno podlago iz dopolnitve tožbe, toženi stranki sploh ni bilo omogočeno konkretizirano ugovarjati višini zahtevka. Tožeča stranka bi namreč morala že v dopolnitvi tožbe pojasniti, kakšna je višina obveznosti tožene stranke po posameznem računu, zlasti zato, ker je predlogu za izdajo sklepa o izvršbi predložila račune, ki se glasijo na upravnika in se nanašajo na celoten poslovni objekt. Le tako bi bilo toženi stranki omogočeno, da bi konkretizirano odgovorila na očitke o neplačilu obveznosti, ki odpadejo nanjo.
Sodišče prve stopnje je upoštevajoč 37. člen ZDR in 2. člen ZDSS-1 utemeljeno zaključilo, da je za sojenje v skladu s točko b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za spor na plačilo odškodnine zaradi kršitve zakonsko določene konkurenčne prepovedi iz 37. člena ZDR med tožnico kot bivšim delodajalcem in prvim tožencem kot bivšim delavcem (tudi solidarno odgovornost druge toženke tožnica utemeljuje s kršitvami ZDR - ravnanje prvega toženca, ki je ustanovil konkurenčno podjetje, v okviru katerega opravlja konkurenčno dejavnost), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da gre v obravnavani zadevi za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja in za spor med delavcem in delodajalcem
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – neizkazana vročitev odvetniku – zavrnitev pritožbe – učinek pravnomočnosti sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni vročilnice o vročitvi izpodbijanega sklepa odvetniku, ki je bil pritožniku določen po uradni dolžnosti). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožnikovi pritožbi. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za odvetnikovo pritožbo ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njegovi morebitni pritožbi.
povrnitev nadomestila plače za odsotnost dela – udeležba pri sodnem dejanju – pravdni strošek
Osnovno vodilo za presojo predloga delodajalca o povrnitvi nadomestila plače za njegovega delavca (pričo) je torej potrebnost stroškov, ne pa podatek o tem, koliko je delodajalec svojemu delavcu dovolil, oziroma mu priznal kot opravičeno odsotnost z dela zaradi udeležbe pri sodnem dejanju, kot to napačno tolmači pritožba. Stroški morajo torej biti smotrni, kar pomeni, da je potrebno upoštevati le dejansko izgubljen čas delavca zaradi udeležbe pri sodnem dejanju.
zadržanje pod posebnim nadzorom – psihiatrično zdravljenje brez privolitve
Da sodišče izreče zdravljenje osebi pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, je dopustno le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr.
ZST-1 člen 11, 11/5, 39. ZST-1C člen 26. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje pravne osebe – obstoj premoženja – možnost unovčenja premoženja – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote – uporaba novele ZST-1C – končne in prehodne določbe – načelo neodvisnosti sodstva
Prehodne in končne določbe ZST-1C v 26. členu določajo, da če je bil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vložen pred začetkom uporabe tega zakona, se za postopek odločanja do pravnomočne odločitve o tem predlogu uporabljajo določbe Zakona o sodnih taksah in Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Acontrario se v primeru, ko je bil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vložen po začetku uporabe ZST-1C, uporabljajo določbe slednjega.
Ko izvršitelj ob poskusu oprave rubeža ugotovi, da dolžnika ni doma oziroma noče zaklenjenega stanovanja odpreti, najprej pusti poziv dolžniku tako, da mu ga pusti v njegovem hišnem predalčniku oziroma na ustreznem mestu z namenom, da se bo dolžnik lahko z njim seznanil.
Ob ponovnem rubežu bi moral izvršitelj zaradi izogibanja nastalim stroškom v zvezi z neuspešnim(i) rubež(i) v skladu z odredbo sodišča nasilno vstopiti v zaklenjene prostore drugega dolžnika.
Rubež na drugem naslovu od predlaganega bi bil potreben, če bi izvršitelj ob opravi prvega izvršilnega dejanja (ali morebiti tudi že prej) ugotovil, da dolžnik na naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu za izvršbo, ne prebiva.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da iz vseh izvidov do izdaje dokončne odločbe ne izhaja, da bi kdo od zdravnikov, ki so tožnika obravnavali, predvsem zaradi težav z gibalnim sistemom, menil, da je pri tožniku podana popolna nezmožnost za delo in takšnih ugotovitev tudi ni zaslediti v novejših izvidih, prav tako ne predloga za časovno razbremenitev. Zato je pravilen zaključek, da je pri tožniku podana preostala delovna zmožnost in mu je kot invalidu III. kategorije invalidnosti zagotovljena pravica do premestitve na drugo ustrezno delo oziroma uveljavljanje pravic kot brezposelni osebi iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
sodba o kaznovalnem nalogu – razveljavitev klavzule pravnomočnosti – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pomota v datumu pravnomočnosti
Glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu II K 4567/2015 z dne 2.9.2016 tudi samo ugotovilo, da je na sodbi, s katero razpolaga obsojenka, napačno naveden datum pravnomočnosti (17.5.2016), pa bo to napako samo popravilo, kot je zapisalo v navedenem sklepu. Res je, kot navaja zagovornik, da postane pravnomočen izrek sklepa in ne njegova obrazložitev, vendar v tem primeru ne gre za vprašanje izreka, pomoto v datumu pravnomočnosti pa lahko sodišče samo popravi. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo po vsebini o predlogu že odločeno, je zato pravilna in vanjo ni treba posegati.
Pritožbi ni mogoče pritrditi, ko navaja, da v izreku sodbe opisano dejanje nima zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1.
- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ne more biti podana z navedbo v sodbi, da je obdolženec kaznivo dejanje smiselno priznal, ker priznava dolg do oškodovane družbe.
- Pritožba nima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, da je bila obtožnica 8. 9. 2016 modificirana.
- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana niti zaradi odločitve sodišča, da v obsodilni sodbi obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, naloži pa mu izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.
- Priznavanje obstoja dolga in priznanje storitve navedenega kaznivega dejanja sta dve različni zadevi in pritožba pravilno opozarja, da obdolženec z navedbo, da dolg do oškodovane zadruge obstaja, ni priznal storitve kaznivega dejanja.
- Razen na nepravilnost trditve v sodbi, da je obdolženec storitev kaznivega dejanja smiselno priznal, pa pritožba utemeljeno opozarja tudi na pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, torej na kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V obrazložitvi sodbe namreč ni povzeto dejstvo, da je obdolženec storitev kaznivega dejanja zanikal.
- Prav pa ima pritožba, ko navaja, da ni jasna navedba, da je sodišče upoštevalo tudi obdolženčevo prejšnje življenje ter okoliščine, v katerih je storil očitano kaznivo dejanje. Gre za odločilna dejstva, ki so narekovala odločitev o kazenski sankciji, takšen zapis pa ne pojasnjuje, katere okoliščine, v katerih je obdolženec storil kaznivo dejanje, ima sodišče v mislih in kako jih je upoštevalo (kot obteževalne ali olajševalne), prav tako pa iz takšne splošne navedbe ni razvidno, kaj iz obdolženčevega prejšnjega življenja je upoštevalo pri odločanju o kazenski sankciji in kakšno težo je to imelo.
ZGD-1 člen 338, 338/, 609, 609/1. ZNP člen 7. ZPP člen 227. ZPre-1 7, 7/2, 12, 12/1, 63, 68, 68/1, 68/2.
manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - preizkus primernosti denarne odpravnine - mnenje poravnalnega odbora - pridobitev 90 % deleža na podlagi pogodbe z večinskim delničarjem - ekonomski interes manjšinskih delničarjev - nepravdni postopek - narok - neprimeren dokazni predlog
Z novelo Zpre-1G je bilo besedilo 68. člena, kot že rečeno, bolje usklajeno z Direktivo. Sedanje besedilo te norme (več) ne pušča dvoma, da je ključna pridobitev delnic s sprejemom ponudbe, torej v okviru prevzemnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča je v tem smislu potrebno razlagati že prej veljavno besedilo prvega odstavka 68. člena ZPre-1 in je torej pomembno, da prevzemnik do najmanj 90% deleža v ciljni družbi pride v okviru javnega in transparentnega postopka. Če mu to „uspe“ zunaj takšnega postopka, torej tako kot v konkretnem primeru, na podlagi pogodbe z večinskim delničarjem, po oceni pritožbenega sodišča preostali manjšinski delničarji nimajo ustreznega jamstva, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten.
Za tožnika, ki je zaposlen kot policist - stalni dežurni, skladno z 2. in 3. alinejo prvega odstavka 38. člena ZDDO velja, da se mu letni dopust poveča za največ tri dni za vodenje notranje organizacijske enote oziroma za njegove socialne in zdravstvene razmere, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 leta starosti in druge razmere, v katerih delavec živi. Določbe prvega odstavka 38. člena ZDDO ni možno razlagati tako, da bi delodajalci morali vedno določiti najvišjo možno mero povečanega letnega dopusta zaradi socialno-zdravstvenih razmer. Kadar zakon določa najvišje mogoče število dni dodatnega letnega dopusta, delodajalcu ni mogoče očitati, da ravna v nasprotju z zakonom, če določi nižje število dni dodatnega letnega dopusta.
Tožena stranka je kot delodajalec določila en dan dodatnega letnega dopusta za vse javne uslužbence, ki imajo kronično ali daljšo bolezen, ne glede na težo bolezni. Svojo odločitev o številu dodatnih dni dopusta je zapisala v dokumentu - Določitev letnega dopusta za leto 2015 - kriteriji z dne 10. 3. 2015, naslovljenem na Notranje enote Generalne policijske uprave in na Policijske uprave. Po oceni pritožbenega sodišča gre za obvestilo oziroma navodilo tožene stranke o kriterijih, ki bodo uporabljeni za odmero dopusta, in ne za splošni akt delodajalca, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moral pri sprejemu teh kriterijev sodelovati sindikat, ker ne gre za predpis v smislu 26. člena ZJU (predpis, ki vpliva na delovna razmerja oziroma položaj javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ki vpliva na pravice oziroma obveznosti javnih uslužbencev).
ZZZDR člen 96. OZ člen 94, 99, 99/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 413.
spor iz razmerja med starši in otroki - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - pravna praznina - analogija - napake volje - pravočasnost tožbe - stroški postopka - vsak svoje stroške
ZZZDR res ne ureja izpodbijanja izjave o priznanju očetovstva. Napačno pa je pritožbeno stališče, da zato moški, ki je priznal očetovstvo, svojega očetovstva ne more izpodbijati pod nobenimi pogoji. Takšno stališče bi očete, ki so očetovstvo priznali z izjavo, postavilo v nedopustno drugačen položaj v primerjavi z očeti, glede katerih velja domneva očetovstva. Ti namreč lahko v skladu s 96. členom ZZZDR izpodbijajo očetovstvo, če mislijo, da otrok ni njihov. Gre za pravno praznino - nehoteno vrzel v zasnovi pravnega reda. Sodna praksa je doslej to pravno praznino zapolnjevala z analogijo, po kateri je izjavo mogoče izpodbijati na podlagi 94. člena OZ.
OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1. ZIZ člen 185, 185/1. ZPlaSS člen 7, 7/1, 7/2. ZPP člen 87, 87/1.
plačilo varščine po pooblaščencu - sodelovanje na javni dražbi - plačnik - uporabnik - pooblastilo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica kot pooblaščenka res upravičena razpolagati s sredstvi na TRR uporabnice B.B. s katerega je bila nakazana varščina. A.D.S. je pri izdaji spornega plačilnega naloga glede vse na zgoraj obrazloženo ravnala v skladu s pooblastilom, vendar pa je učinek izdaje tega plačilnega naloga enak, kot če bi ga izdala uporabnica računa B.B.. Prvi odstavek 70. člena OZ glede učinkov zastopanja namreč določa, da pogodba (oziroma v obravnavani zadevi enostranski pravni posel izdaje plačilnega naloga), ki jo sklene zastopnik (to je pooblaščenec) v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega (to je uporabnico računa). Dejstvo, da je bila v obravnavani zadevi varščina nakazana iz TRR B.B., tako pomeni, da je kljub delovanju pooblaščenke slednja tudi plačnica varščine, saj je pooblaščenka to dejanje opravila v njenem imenu in s sredstvi, ki se nahajajo na njenem TRR. Iz tega razloga v skladu s prvim odstavkom 185. člena ZIZ B.B. kot uporabnica računa tudi upravičena sodelovati na javni dražbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023475
KZ-1 člen 257, 257/1.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki - nepremoženjska korist
Zakonski znak očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 je torej v pridobitvi kakršnikoli pravic, ki niso materialne narave in se v praksi pogosto pokažejo kot zagotovitev ugodnejšega položaja, kot prednost pred ostalimi strankami v postopku, izognitev neugodnostim, ki bi jih bila oseba deležna v postopku in podobno. Zato je pritrditi sodišču prve stopnje, ko v sodbi obrazloži, da izognitev odgovornosti za cestnoprometni prekršek pomeni pridobitev nepremoženjske koristi.