KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20963
ZKP člen 371, 371/1-11.
sodba sodišča prve stopnje - izrek sodbe - opis dejanja - silobran
Ravnanje oškodovancev bi moralo biti opisano v izreku sodbe le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je obsojenec, ki je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odstavkom 133. člena KZ in kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena KZ, ravnal v silobranu oziroma v prekoračenem silobranu.
S sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 558/95, z dne 15.5.1997 je bilo reviziji tožene stranke tako ugodeno, da je bil tožničin tožbeni zahtevek iz naslova pretrpljenih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot neutemeljen zavrnjen. S tem je odpadla pravna podlaga (210. člen ZOR) za obveznost tožene stranke, da plača tožnici znesek 100.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi. V nadaljevanju postopka sta se pravdni stranki sporazumeli, da naj se izplačani znesek upošteva pri odmeri odškodnine za pretrpljene fizične bolečine. Gre tedaj za dogovor, da naj se izplačani znesek za eno odškodninsko postavko (duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), do katere tožnica ni upravičena, upošteva kot akontacija pri drugi odškodninski postavki (denarnem zadoščenju zaradi prestanih fizičnih bolečin). Ne gre tedaj za plačilo odškodnine in plačilo zamudnih obresti zaradi zamude pri plačilu odškodnine, kot sta pravno napačno obravnavali izplačane zneske sodišči druge in prve stopnje, ampak za plačilo akontacije odškodnine. Zato je treba pri vračunavanju že izplačanih zneskov v odškodnino iz naslova prestanih fizičnih bolečin opraviti valorizacijo celotnega že izplačanega zneska.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi
Očitek o pridobitvi in hrambi razstrelilne snovi, katere promet po določbah Zakona o orožju posameznikom ni dovoljen, predstavlja potrebne elemente kaznivega dejanja po 1.odst. 310.čl. KZ. Ni potrebno, da bi storilec moral imeti namen prodaje razstrelilnih snovi ali da bi z nameščanjem razstreliva že povzročil nevarnost za ljudi.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - redno upravljanje stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnikov - pogodba v breme tretjega
Tožnici imata kot solastnici pravico skupno upravljati stvar (stanovanje), za posle, ki presegajo redno upravljanje, pa mora biti doseženo njuno soglasje (15. člen ZTLR). "Zavezovalna pogodba" z dne 14.5.1996, ki jo je s tožencem sklenila le ena od solastnic, s katero naj bi bila tožencu priznana "dosmrtna pravica živeti v stanovanju", brez dvoma predstavlja pravni posel, ki presega posle rednega upravljanja. Zato bi moral biti pravni posel, ki bi tožencu omogočal uporabo stanovanja, sklenjen z obema solastnicama.
postopek zavarovanja - začasna odredba - revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe na drugi stopnji - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Revizija zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je dovoljena le, če ima ta sklep lastnost odločbe, s katero se je pravnomočno končal postopek.
Toženka, ki ni bila stranka v obravnavanem postopku zavarovanja, ni mogla vplivati na usodo izdanega sklepa o ugovoru in tako tudi ne glede njegove pravnomočnosti. Glede toženke se ta postopek sploh ni začel in tako tudi ne končal.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nasprotje med dokazno oceno vložnika zahteve za varstvo zakonitosti ter njegovimi sklepi o odločilnih dejstvih in sklepi, ki jih je o tem napravilo sodišče, pomeni uveljavljanje nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
ZZZDR člen 43, 102, 103, 114, 133. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 27, 27/1, 27/4.URS člen 8.ZOR člen 210, 219.
verzija - izvrševanje roditeljske pravice - preživljanje otroka dolžnost preživljanja - pravna narava verzijskega zahtevka
Čeprav v razmerjih med starši in otroki veljajo posebna pravila in ne gre za klasična civilnopravna razmerja, ki jih ureja ZOR, tako da pri zahtevku za povrnitev izdatkov zaradi preživljanja po 133. členu ZZZDR ni treba izkazovati neupravičene pridobitve, kot v primerih iz 210. in 219. člena ZOR, pa vendarle ni mogoče mimo splošnih načel našega pravnega reda. Po načelih obveznostnega prava vsak odgovarja za svoje obveznosti, solidarna obveznost pa je izjema. Pri poslovnih obveznostih mora biti dogovorjena, pri neposlovnih obveznostih pa mora biti kot izjema predpisana v zakonu. Revident utemeljeno opozarja, da 133. člen ZZZDR ne predvideva solidarne odgovornosti in da verzijskemu upravičencu omogoča povračilo izdatkov od tistega, ki bi moral osebo preživljati, pa te dolžnosti ni izpolnil. Hčerka tožencev je bila dodeljena materi in ta jo je izročila tožnicama v varstvo in vzgojo.
Za denarne obveznosti predvideva 277. člen ZOR plačilo zamudnih obresti in ne dela nobenih izjem, kar pomeni, da to določilo velja tudi pri odškodninah za nepremoženjsko škodo.
Nekoliko drugačna ureditev za odškodninske terjatve pa je vendarle določena zaradi tega, ker je za denarne obveznosti v 394. členu ZOR uzakonjeno splošno načelo monetarnega nominalizma, v 189. členu ZOR pa je posebno določilo, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe.
Zamudne obresti, ki jih določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZTOM, Ur.l. RS, št.
45/95) so sestavljene iz temeljne obrestne mere (ki omogoča ohranitev realne vrednosti denarja) in iz števila točk, ki ga predstavlja 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije. Če bi sodišče tožniku prisodilo obresti po tem zakonu, bi bila valorizirana odškodnina, ki jo je sodišče prisodilo po razmerah v času sojenja, tako da bi šlo v bistvu za dvakratno valorizacijo. Zato se v praksi kaže potreba po določitvi takih zamudnih obresti, ki bi vsebovale le sankcijo za dolžnikovo zamudo, valorizacijo pa bi urejale posebej. Taka ureditev je predvidena v predlogu slovenskega Obligacijskega zakona.
Sporna oporoka ni neveljavna. Namreč za veljavnost obravnavane oporoke so bile podane tako materialne predpostavke (sposobnost oporočitelja - 59. člen ZD in odsotnost napak njegove volje - 60. člen ZD) kot formalne predpostavke (zapisana je bila pred pričama in tako, kot to določa zakon - 64. člen ZD).
URS člen 8.ZZZDR člen 77, 78.ZPP člen 406, 406/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12.
dovoljenost revizije - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - udeležba mladoletnega otroka v postopku
V zvezi s sklepom o zavrnitvi stranske intervencije mladoletne M. Š. je treba ugotoviti, da se po naši procesni zakonodaji spori iz razmerij med starši in otroki rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori (77. in 78. člen ZZZDR, oziroma drugi odstavek 406. člena ZPP). Toda otroci sodelujejo samo v tistem delu postopka, ki se nanaša na njihovo dodelitev v vzgojo in varstvo ter na osebne stike s staršema, saj varstvo otrokovih koristi ne sega v postopek, v katerem se odloča o razvezi zakonske zveze, v katerem bi bila prisotnost otrok pri ugotavljanju vzrokov za nevzdržnost v večini primerov celo v nasprotju z njihovimi koristmi. Zato revizija mladoletne M. Š.
povsem neutemeljeno poudarja, da je tožnica brez hčerine privolitve vložila tožbo za razvezo zakonske zveze. V razveznem postopku mladoletna M. Š. ne more sodelovati. V tistem delu postopka, v katerem ima pravico sodelovati, pa je z razveljavitvijo sodbe prve stopnje prav v delu, zaradi katerega je bila sporočena sporna prijava M. stranske intervencije na očetovi strani, nastala nova procesna situacija, v kateri bo M. svoje interese lahko uveljavila na način, ki ga določata 409. in 410. člen ZPP. Zato M. nima interesa za vložitev revizije proti sklepu o zavrnitvi njene stranske intervencije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO
VS05771
ZASP člen 99, 99/4, 100, 101.ZOR člen 600, 621.
avtorska pogodba - scenografija kot avtorsko delo - pogodba o delu - naročilo
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o naročilu avtorskega dela, ki sta jo sklenili pravdni stranki. Ker se za take pogodbe po četrtem odstavku 99. člena ZASP uporabljajo določila 600. do 629. člena ZOR o podjemniški pogodbi in je tožnik prevzeto delo izvršil, ga mora tožena stranka plačati. Do znižanja plačila po 621. členu ZOR ni upravičena, ker ni dokazala napak in tožnikove odgovornosti zanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča - izločitev sodnika in porotnikov
Tožnik je na obravnavi predlagal izločitev predsednika senata in obeh sodnikov porotnikov. Za primer, da njegov predlog ne bi bil sprejet je med drugim predlagal, da se za sojenje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Negativna odločitev o predlogu tožnika za izločitev sodnikov sodišča prve stopnje ni tehten razlog za ugotovitev, da bi se pred drugim sodiščem lažje opravil postopek.
Vse oblike solidarne, subsidiarne ali kakršnekoli druge odgovornosti za drugega so izjema. To velja tudi za spregled pravne osebnosti. Če ni ugotovljeno vsaj to, da je gospodarska družba odklonila upniku izpolnitev obveznosti, ni pogojev za uveljavljanje spregleda njene pravne osebnosti.
ZVGLD člen 14, 14/2. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst člen 5, 5/2. ZUP (1986) člen 135, 135/1.
odločitev upravnega organa na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - lov na ogrožene živalske vrste
V postopku pred izdajo odločbe mora upravni organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za presojo, ali obstoji izjema iz 2. odstavka 14. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (ZVGLD) v zvezi z 2. odstavkom 5. člena Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst.
radijsko dovoljenje - preklic - predlog za odvzem radijskega dovoljenja - odločanje v upravnem sporu
Svet za radiodifuzijo je z zakonom ustanovljen organ z javnimi pooblastili. Predlog za odvzem radijskega dovoljenja ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, ker bo o tem predlogu odločala Uprava za telekomunikacije v upravnem postopku, v katerem je tožeči stranki zagotovljena možnost sodelovanja. V tem postopku so ji zagotovljena vsa pravna sredstva in tudi sodno varstvo zoper odločbo. Oblika upravnega akta in dvostopenjski postopek v zvezi z odločanjem o predlogu za odvzem radijskega dovoljenja temu aktu ne dajeta lastnosti upravnega akta v smislu 2. odstavka 1. člena in 1. odstavka 3. člena ZUS.
razpolaganje s pravico uporabe - poseg v nastala pravna razmerja
ZDen ne dovoljuje poseganja v pravne posle, katerih predmet so bile podržavljene nepremičnine. Razlaščenec, ki je po razlastitvi na nezazidanem stavbnem zemljišču pridobil pravico uporabe in je to pravico s pravnim poslom prenesel po podržavljenju na drugo osebo, ni upravičenec po 5. členu ZDen in se njegova zahteva za denacionalizacijo ne more obravnavati po 1. odstavku 56. člena ZDen.
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek.
Določbe ZPP veljajo za vse nepravdne postopke in tako tudi za zapuščinski postopek le subsidiarno (37. člen ZNP oziroma 163. člen ZD). Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju pa ne vsebuje posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih. Zato je potrebno presojati dovoljenost revizij v zapuščinskem postopku po 34. členu ZNP.
Če je imel tožnik možnost zmanjšati škodne posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustil, mora tisti del škode, ki je posledica te njegove opustitve, trpeti sam (prvi odstavek 192. člena Zakona o obligacijskih razmerjih), čeprav tedaj uporaba varnostnega pasu še ni bila predpisana.
Brez soglasja strank dokaza z izvedencem ne more nadomestiti izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku.
oddaja stavbnega zemljišča - ničnost pogodbe - nedopustnost razpolaganja s premoženjem glede katerega obstaja možnost vrnitve - denacionalizacijski postopek
Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča, sklenjena 2.12.1992 za nepremičnine bivše agrarne skupnosti je zaradi načelne možnosti vrnitve v denacionalizacijskem postopku nična.