sodne takse - dohodkovni cenzus - predlog za taksno oprostitev
Ker ugotovljen povprečni mesečni dohodek na člana družine utemeljuje tožničino upravičenost za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 13. člena ZBPP (saj se v tem primeru glede na zakonsko dikcijo navedenega člena šteje, da je socialno stanje prosilca ogroženo) oziroma povedano drugače ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, je tožnica ne glede na prvi odstavek 11. člena ZST-1 upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse, saj to izrecno določa določba šestega odstavka 11. člena ZST-1.
posredniška pogodba - plačilo provizije - nepremičninsko posredovanje - posredovanje za obe stranki - nasprotje interesov
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka nastopala v vlogi posrednika za toženo stranko (kot najemnika) in najemodajalca. Gre torej za dvojno posredovanje, ki sicer ni prepovedano. Vendar pa 849. člen OZ določa, da gre pri dvojnem posredovanju posredniku le polovično plačilo od vsakega naročitelja, če ni drugače dogovorjeno. Tak izrecen dogovor, v smislu, da bo celotno provizijo plačala le tožena stranka pa ni razviden niti iz pogodbe, ki je zgolj tipska formularna pogodba. Zato je tožeča stranka upravičena le do polovičnega plačila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052441
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - finančno stanje
Šibko finančno stanje namreč samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. V postopku preklica pogojne obsodbe mora obsojenec izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti.
Z iztekom roka za izpolnitev obveznosti iz naslova določenega posebnega pogoja pa se kot povsem brezpredmeten pokaže obsojenkin predlog po obročnem plačilu zapadlih obveznosti, kakor tudi v tej zvezi priložena časovnica odplačevanja.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - heroin - obsodilna kazenska sodba - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - grajanje dokazne ocene
Medsebojna analiza vseh izvedenih dokazov ne pušča nobenega dvoma, da je obdolženec prepovedano drogo heroin v dveh primerih prodal, v sedmih primerih pa kupil z namenom nadaljnje prodaje.
Je pa pritožbeno sodišče ob preizkusu zadeve po uradni dolžnosti ugotovilo, da pravzaprav trditve, da sta obdolženi I.S. in obdolženi D.Š. storitev vseh kaznivih dejanj po obtožbi priznala, dejansko ne držijo. Kot to izhaja tudi iz točke 3 obrazložitve izpodbijane sodbe, navedena obdolženca namreč krivde za kaznivo dejanje pod točko II obtožnice nista priznala. Sodišče je priznanje krivde torej sprejelo (list. št. 305), nato pa je sprejelo še sklep, da se postopek za dejanje, ki ga obdolženca nista priznala (list. št. 306) izloči iz spisa in se bo postopek za to kaznivo dejanje nadaljeval posebej. Glede na navedeno, ko je prvostopno sodišče torej izločilo kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 na škodo F.O. ml., istočasno pa sta bila oba navedena obdolženca z izpodbijano sodbo spoznana za kriva storitve prav kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 na škodo istega oškodovanca, torej F.O.ml., ko torej, kot je že navedeno, ne drži, da so obdolženci dejanja po obtožbi priznali, pa ob navedenem tudi ni zanemariti okoliščin, ali morda pri kaznivih dejanjih na škodo F.O.ml. ne gre za eno, morda nadaljevano kaznivo dejanje in ali je sploh možno, da se obdolžencema za ti dejanji sodi ločeno. Prvostopno sodišče se z navedenim vprašanjem ni ukvarjalo in v tej smeri izpodbijana sodba tudi nima prav nobenih razlogov.
URS člen 23, 157.. ZPP člen 13, 13/1, 339, 339/1, 339/1-8.. ZUS-1 člen 33, 33/1, 67, 67/3.. ZUS-1B člen 2.
predhodno vprašanje - presoja zakonitosti upravnega akta - preizkus zakonitosti upravnega akta - protipravnost ravnanja nosilca oblasti - upravni spor o zakonitosti odločbe - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja
V konkretnem primeru je vprašanje zakonitosti oz. nezakonitosti omenjenega odloka vprašanje upravnega prava, reševanje katerega je glede na izhodišča Ustave Republike Slovenije (157. člen) pridržano zgolj upravnemu sodstvu.
ZIZ člen 178, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tržna vrednost nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Ker sodni cenilec v odgovoru na pripombe ni navajal nič novega, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno vročati cenilčev odgovor na pripombe dolžnici v izjavo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo objektivno odgovornost tožene stranke za škodni dogodek z dne 23. 7. 2017, ko se je tožnik poškodoval v postopku fizičnega preprečevanja agresivnega vedenja gojenca A.A..
Po presoji sodišča prve stopnje je tožnik soprispeval k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena in 171. člen OZ). Zmotne so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni zatrjevala, kakšen je pravilen postopek fizičnega umirjanja gojenca. Pravilen pristop zaposlenih v postopku fizičnega preprečevanja agresije je opredelila v protokolih in načrtu individualne obravnave, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Prav na ugovor tožene stranke je sodišče zaključilo, da je do škodnega dogodka prišlo, ker je tožnik v nasprotju s pravili stroke stekel proti gojencu, da bi ga obvladal, namesto da bi se umaknil in uporabil deeskalacijske tehnike.
alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - disciplinska sankcija
Pritožbeno sodišče je po preizkusu razlogov napadenega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog priče za nadomestitev disciplinske denarne kazni z delom v splošno korist nedovoljen, zato ga je utemeljeno zavrglo.
povrnitev nepremoženjske škode - soprispevek oškodovanca - deljena odgovornost - pretep - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - nesubstanciran dokazni predlog - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca medicinske stroke - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - stroški po temelju - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik do toženčeve babice pristopil agresivno, da je do toženca in njegove babice pristopil trikrat in je šele ob tretjem tožnikovem pristopu prišlo do škodnega dogodka, ko je toženec odreagiral z nožem, in tožniku povzročil vbodno rano, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen pritožbeni očitek, da iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je podan soprispevek tožnika k nastanku škode, na kar je pritožba upravičeno opozorila. Po presoji pritožbenega sodišča je soprispevek tožnika 30%.
Glede na to, da je bil temelj v postopku ugotovljen s pravnomočno odločbo kazenskega sodišča, je neupravičen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pravdni uspeh strank obravnavati ločeno po temelju in višini, saj zaradi obstoja pravnomočne kazenske odločbe vprašanje dokazovanja temelja ni predstavljalo zapletenega pravnega vprašanja in z njim niso bili povezani dodatni stroški.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme dolžnika - utemeljenost dolžnikovega ugovora
Upnik torej razpolaga z izvršilnim naslovom, pri čemer je s priloženimi fotografijami verjetno izkazal, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil. V takem pravnem položaju je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je svojo obveznost izpolnil. Sporna dejstva pa mora izkazati z visoko stopnjo prepričanosti, tako rekoč onkraj razumnega dvoma. Taka zahteva je utemeljena, saj sta le tako položaja upnika in dolžnika uravnotežena. Nasproti si namreč stojijo na eni strani izvršilni naslov, na drugi pa navedbe v ugovoru, ki kvalitete izvršilnega naslova nimajo. Poleg tega ima dolžnik, za razliko od upnika, še vedno na voljo tožbo po 59. členu ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053041
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov - odločilno dejstvo - goljufiv namen
Sodišče prve stopnje ni ocenilo oziroma se ni opredelilo do okoliščine, ali je možno, da obdolženca v bolnišnici, kljub obravnavi, v njihovih evidencah nista bila zavedena. To je odločilno dejstvo, saj se obdolžencema goljufivi namen med drugim očita tudi z "ne beleženjem" njunih informacij.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - eventualna kumulacija zahtevkov - dokazno breme - dokazni standard - dokazna stiska - dokazna tema - razporeditev dokaznega bremena - znižanje dokaznega standarda - dokazni standard pretežne verjetnosti - dokazna ocena - stopničasta tožba
Ko je usodnost odločitve porazdeljena med obe stranki, je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da je enako varstvo pravic mogoče strankama zagotoviti le z znižanjem dokaznega standarda. V nasprotnem primeru bi tožnikove trditve tudi v primeru, če bi bile dokazane s pretežno verjetnostjo, ostale nedokazane, toženec pa bi z dokazom glede svoje trditve uspel že v primeru, ko bi zasejal dvom o dokazanosti tožnikove nasprotne trditve.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053903
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a, 129a/3.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - zavrženje predloga - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
Odločitev sodišča prve stopnje je namreč pravilna in temelji na določbi tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, ki prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne le pod pogoji iz 140. in 141. člena tega zakona, ki pa po pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa v konkretnem primeru niso podani.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 54, 54/1, 54/1-3, 56, 118. OZ člen 86, 86/1. ZVis člen 63, 63/9.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - reparacija - denarno povračilo - razlog za sklenitev pogodbe - začasno povečan obseg dela - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje presojalo transformacijo pogodb o zaposlitvi za določen čas v skupnem obsegu 40 ur na teden v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas po 3. alineji prvega odstavka 54. člena v povezavi s 56. členom ZDR-1. Na podlagi ugotovitve, da pogodbi o zaposlitvi nista bili nični ter da v njiju navedeni razlog začasno povečanega obsega dela ni obstajal, je tožbenemu zahtevku za spremembo pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbi za nedoločen čas ugodilo ter na tožničin predlog ugotovilo njuno trajanje do dneva odločitve in tožnici prisodilo reparacijo in denarno povračilo v višini dveh mesečnih bruto plač. Odločitev je materialnopravno pravilna.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/4, 108/6, 149.
sodne takse - popolnost predloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je dokazilo o vročitvi in je javna listina, kar pomeni, da se šteje za resnično, kar je v njej potrjeno (149. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. Pritožnika ne ponujata dokazov, ki bi potrjevali pritožbene trditve, da jima pisanje po izteku roka ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, prav tako pa iz pritožbenih trditev ne izhaja, da naslov, na katerem ji je bilo puščeno pisanje, v času nastopa fikcije ni bil njuno dejansko prebivališče.
zavrženje predloga za obnovo postopka - subjektivni in objektivni rok - zastaranje - procesne predpostavke za obnovo postopka - novo dejstvo
Če gre za isto dejstvo (ista pogodba), ki je bilo zatrjevano in dokazovano v obeh pravdnih postopkih, potem ni izpolnjena procesna predpostavka iz drugega odst. 395. člena ZPP:" če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati". Dejstvo je bilo zatrjevano in dokazovano že v prvem postopku, kakšno je bilo vrednotenje in nato subsumpcija tega dejstva v postopku, pa je iz vidika predpostavk za obnovo postopka, povsem brez pomena.
Kkadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti in sicer, če je pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Pojem (ne)poštenosti v OZ ni opredeljen. Gre za pravni standard, ki ga sodišče napolni od primera do primera, upoštevajoč vsakokratne konkretne okoliščine primera.
Pridobitelj mora zakonske zamudne obresti plačati od trenutka, ko je postal nepošten, zato pa nastop zamude po drugem odstavku 299. člena OZ, ki ga je tudi ugotavljalo sodišče prve stopnje, ni pravno pomemben.
Pravna teorija in sodna praksa kot nepoštenega označuje tistega prejemnika, ki se zaveda dejstev, iz katerih izhaja odsotnost pravne podlage in pravne posledice, da prejetega ne sme obdržati oziroma mora slednja tako ″biti v oči″, da poštenemu prejemniku ne morejo ostati neznana. Pošten prejemnik tako postane nepošten v trenutku, ko ve, ali bi moral oziroma mogel vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun in da do prejetega denarnega zneska ni upravičen.
Ko pridobitelj izve, da gre za neupravičeno pridobitev, postane nepošten, vendar se poštenost domneva in je neupoštevnost dolžna dokazati nasprotna stranka. Presoja tega, kdaj bi pridobitelj mogel ali moral vedeti, da je brez pravne podlage obogaten, izhaja iz okoliščin, kot obstajajo v trenutku, v katerem se ta presoja.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00053040
OZ člen 4, 83, 921. ZVPot člen 22, 22/5. ZZavar člen 84, 522, 522/1. ZDPZP člen 8, 8/1, 8/1-2.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - razlaga pogodbe - razlaga v korist druge pogodbene stranke - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - prevalitev davka - davek od prometa zavarovalnih poslov - življenjsko zavarovanje - predčasna prekinitev pogodbe
Od povprečnega zavarovalca je utemeljeno pričakovati, da bo kril svoje davčne obveznosti, ni pa mogoče od njega pričakovati, da bo s sklenitvijo zavarovalne pogodbe prevzel tudi davčne obveznosti sopogodbenika – niti obstoječe in še manj bodoče. Pogodbena določba, s katero želi zavarovalnica prevaliti svoje davčno breme na sopogodbenika, bi morala zato biti nedvoumna.