priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Tožnica ne more v upravnem postopku uveljavljati statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, ki bi sicer šle njenemu možu, ker gre za strogo osebne pravice. Ta status bi lahko uveljavljal le tožničin mož osebno, če bi ob uveljavitvi ZZVN še živel.
glavna obravnava - preložitev glavne obravnave - sprememba senata - predlog tožilca glede višine kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri izreku kazni sodišče ni vezano na predlog državnega tožilca.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije, ko vlagatelj drugače vrednoti okoliščine, ki vplivajo na višino izrečene kazni, pomeni uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
poroštvo - odgovornost poroka - primarna in subsidiarna odgovornost - solidarnost dolžnikov - dokazovanje - zaslišanje strank kot subsidiaren dokaz
Toženci kot poroki so sprejeli svojo primarno odgovornost in ne subsidiarno, kar pomeni, da je v takšnih primerih upniku na voljo, ali bo najprej tožil glavnega dolžnika ali poroka ali oba hkrati. Zato je odveč raziskovati, ali je tožeča stranka skušala izterjati dolg od glavnega dolžnika ali ne. Takšen pogodbeni dogovor seveda prinese solidarno obveznost glavnega dolžnika in poroka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja okoliščine, katerih presojo vsebuje že napadeni pravnomočni sklep, v bistvu z grajo njihove ocene in ponujanjem svoje lastne uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21399
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 307, 307/3, 420, 420/2.KZ člen 169.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - razžalitev s tiskom - intervju - avtorizacija intervjuja
Presojo, ali je dan vsebinski pogoj za sojenje v obsojenčevi nenavzočnosti, in sicer, ali je njegova navzočnost nujna ali ne, ni mogoče povezovati s poznejšim rezultatom dokazne ocene, ki jo je sprejelo sodišče.
Kaznivo dejanje razžalitve je storjeno s tiskom tudi takrat, ko storilec ni avtor spornega članka, saj zadošča, da je dal novinarju v intervjuju žaljivo izjavo, vedoč, da bo ta tudi objavljena.
Med trditvama v izpodbijani pravnomočni sodbi, da obstaja dvom o tem, ali je prišlo do avtorizacije spornega teksta (intervjuja) in da ni nobenega dvoma, da so bile v intervjuju zapisane prav obsojenčeve izjave, ni nobenega nasprotja. Zgolj okoliščina, da obsojenec teksta ni avtoriziral, namreč ne pove ničesar o tem, ali je novinar vsebino obsojenčeve izjave povzel tako, kot je bila ta dana v intervjuju ali ne.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik zahteve za varstvo zakonitosti navaja lastno oceno ugotovljenih okoliščin, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar pa s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče storiti.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na to da je bila obdolžencu pred glavno obravnavo, opravljeno v njegovi nenavzočnosti, dvakrat dana možnost, da z dokumenti potrdi svoje navedbe - v teku preiskovalnih dejanj, drugič je bila iz tega razloga in zaradi njegovega ponovnega zaslišanja glavna obravnava tudi preložena, na naslednjo glavno obravnavo pa ni ne prišel niti predložil dokumentov - njegova navzočnost na tej glavni obravnavi ni bila potrebna.
Tožnik v upravnem postopku ne more doseči vrnitve zneska, ki ga je plačal na podlagi odločbe davčnega organa iz obnovitvenega postopka za odmero dohodnine, ki pa je bila kasneje razveljavljena, nova pa (še) ni bila izdana. ZDavP kot specialni predpis rešitve take situacije ni uredil. Ker je ni, lahko tožnik varstvo svojih pravic uveljavlja v postopku pri rednem sodišču.
načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je sodišče v razlogih sodbe navedlo, da v spisu ni dokumenta tedanje SDK, da je bil znesek v končni fazi izplačan iz sredstev firme, in je to dejstvo ugotavljalo z zaslišanjem prič in na podlagi obsojenčevega vračila tega zneska s pripadajočimi obrestmi, je ravnalo v skladu z načelom proste presoje dokazov.
prodaja nepremičnine - zastopanje - upravičenec do denacionalizacije - učinki zastopanja - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - sposobnost zastopnika - napake volje zastopnika
Ko sklepa pogodbo zastopnik v imenu zastopanega, nastopa s svojo voljo. Pogodba je tako rezultat soglasja, doseženega med zastopnikom in drugo pogodbeno stranko, zato je potrebna za sklenitev takšne pogodbe sposobnost zastopnika za razsojanje, v zvezi z napakami volje pa se presoja, ali gre za napako pri zastopniku.
pogodba o delu - gradbena pogodba - solidnost gradbe - odprava napak - jamčevanje za napake - sporazum o odpravi napak - rok za uveljavitev jamčevalnega zahtevka
Izvajalec, ki je sprejel obveznost, da bo napako odpravil, se ne more več sklicevati na rok iz prvega odstavka 616. člena ZOR (ali drugi na drugi odstavek 645. člen ZOR, kadar je z napako prizadeta solidnost zgradbe).
ZUN člen 54, 54/2, 55. ZUP (1986) člen 219, 219/1, 242, 242/1.
lokacijsko dovoljenje - odločba - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo prvostopne upravne odločbe - nejasnost izreka - poprava pisnih napak
Tudi če bi šlo za očitno pomoto v odločbi upravnega organa, take pomote sodišče v upravnem sporu ne more popraviti. Kadar so v postopku na prvi stopnji dejstva nepopolno ali zmotno ugotovljena in kadar je dispozitiv odločbe nejasen ali v nasprotju z obrazložitvijo, v skladu z določbo prvega odstavka 242. člena ZUP (1986) drugostopni organ praviloma sam dopolni postopek.
URS člen 25.ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 202/2, 205, 205/2, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - obstoj utemeljenega suma - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - domneva nedolžnosti - načelo kontradiktornosti
Ne drži, da sklep o podaljšanju pripora nima razlogov glede obstoja pripornega razloga begosumnosti, saj navaja okoliščine, da je obdolženec državljan Bosne in Hercegovine z dovoljenjem za delo v Italiji, da naj bi imel potni listini obeh držav in da je le potoval preko Republike Slovenije. Zato je podana velika stopnja realne nevarnosti, da bi na prostosti takoj odšel iz te države.
Opustitev obrazložitve o tem, zakaj ni bilo ugodeno dokaznemu predlogu, ki mu zaradi njegove nedoločnosti o tem, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom dokazuje, ni moglo biti ugodeno, ne more predstavljati take pomanjkljivosti, da sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti.
ZDen člen 44, 44/1. ZUS člen 59. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - odškodnina
Če je bilo ob podržavljenju zemljišč zazidano stavbno zemljišče, gre upravičencu odškodnina za vrednost takega zemljišča, čeprav se je vrednost zemljišča povečala zaradi ravnanja tretjega, ki je na njem zgradil nov objekt.
ZOR člen 107, 107/2. ZKZ (1979) člen 22, 22/2, 22/3.ZDKG člen 27.
zahteva za varstvo zakonitosti - zaščitena kmetija - sprememba statusa kmetije - prodaja dela kmetije - poznejše prenehanje vzroka ničnosti - prepoved manjšega pomena
Prepoved razpolaganja z delom zaščitenih kmetij je sicer še vedno v veljavi in ta prepoved glede na svoj namen varovanja ekonomske celovitosti kmetij ni majhnega pomena. V obravnavanem primeru je drugače zato, ker kmetija drugega toženca ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo po ZDKG, predmet pogodbe pa je bilo tako majhno zemljišče, da odsvojitev v času, ko je bila kmetija še zaščitena, ni kršila namena zakonske prepovedi, zaradi takšnih okoliščin je mogoče v obravnavanem primeru šteti prepoved razpolaganja kot prepoved manjšega pomena. Ker je bila pogodba izvršena, se ničnost ne more uveljavljati (drugi odstavek 107. člena ZOR).
pripor - ponovitvena nevarnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sklepa in izvedenskim mnenjem - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Pri presoji, da je podana realna nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, sodišče ni upoštevalo le okoliščine, da je obdolženec kronični alkoholik s kroničnim alkoholnim možganskim sindromom, pač pa je upoštevalo tudi težo storjenih kaznivih dejanj, način njune storitve ter osebnostne lastnosti obdolženca. Zato ni podano nasprotje z ugotovitvijo izvedenca psihiatrične stroke, da ni nevarnosti, da bi obdolženec na prostosti spet storil hudo kaznivo dejanje, saj je treba izvedensko mnenje ocenjevati v celoti in ne le v delu, na katerega se sklicuje zagovornik.
Ker niti ocena vrednosti glavnega tožbenega zahtevka niti znesek iz podrejenega denarnega zahtevka ne dosegata mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena.
ZKP člen 150, 150/1-1, 201, 201/1-3, 420, 420/2, 427.
pripor - ponovitvena nevarnost - obstoj utemeljenega suma - posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočen sklep o podaljšanju pripora s sklicevanjem na dejstva, ki da kažejo, da se utemeljen sum opira na nedovoljene dokaze, teh dejstev pa napadena pravnomočna odločba sploh ne vsebuje. Ali je zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana, bi bilo mogoče ugotoviti na podlagi ocene v pravnomočni odločbi ugotovljenih procesno pomembnih dejstev, ne pa šele z ugotavljanjem v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom. Če bi pri takem odločanju Vrhovno sodišče ugotovilo, da je iz spisovnih podatkov razvidno, da nesporne okoliščine utemeljujejo sklepanje, da gre za nedovoljen dokaz, ki v tolikšni meri slabi utemeljenost suma, da bi to narekovalo odpravo pripora, pa bi tak sklep moralo razveljaviti po določbi 427. člena ZKP.
Čeprav je bila odredba za izvajanje ukrepa po 1. točki 1. odstavka 150. člena ZKP izdana zoper soobdolženca in za drugo kaznivo dejanje, to ne pomeni, da zoper obdolženca ni mogoče uporabiti dobljenih izsledkov.