Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
izvedenina - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ker izvedencu zbiranje dodatne dokumentacije ni bilo naloženo s strani sodišča in je obseg izvedovanja z opredelitvijo nalog in vprašanja zamejen s strani sodišča, bi o potrebi po dodatni dokumentaciji moral obvestiti sodišče. Proučitev s strani tožnika dodatno predložene dokumentacije se glede na obseg te dokumentacije šteje med nagrado v višini 153,00 EUR za postavko proučevanja dokumentacije, ki je izvedencu priznana.
spor majhne vrednosti - pritožba, vložena po zakonitem zastopniku - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - razporeditev sodnikov - letni razpored dela sodnikov
Ker gre za t. i. spor majhne vrednosti, saj vtoževana denarna terjatev ne presega zneska 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP), je rok za pritožbo 8 dni (tretji odstavek 458. člena ZPP). Odločitev prvostopenjskega sodišča, da pritožbo zoper sodbo zavrže, je pravilna in ustrezno obrazložena. Tudi pravni pouk vsebuje vse, kar mora. Sicer pa pravni pouk na pravilnost odločbe same nima vpliva.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 277, 391, 391/1, 391/1-1, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-4. DZ člen 67, 71, 71/1, 74, 74/1, 74/2, 82, 82/1, 83, 83/5. ZPP člen 306, 316. ZIZ člen 198. SPZ člen 128, 128/1.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje s premoženjem - zloraba pravice do odpusta obveznosti - skupno premoženje zakoncev - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - pripoznava tožbenega zahtevka - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - zastavna pravica - prednostna poplačilna pravica - pogoji za izpodbijanje - obdobje izpodbojnosti - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Ker vrednostno ni bistvene razlike med premoženjem, ki ga je prejel vsak od zakoncev, sta s sklenitvijo Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja zgolj razdelila skupno premoženje. To dejanje zato nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP. V kolikor zakonca Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja ne bi sklenila, bi bilo treba šteti, da je žena stečajnega dolžnika v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.
začasna odredba - ugovorni razlog - plačilo predujma
Z izpolnitvijo nedenarne obveznost se dolžnik razbremeni založitve predujma in same izvršbe za izterjavo predujma. Pravno pomembni so tisti ugovorni razlogi, ki se nanašajo na izterjavo predujma.
ZST tarifna številka 3, 3/1. ZST-1 člen 39. ZST-1D člen 48. ZDen člen 71, 71/1, 72.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse v denacionalizacijskem postopku - odškodninski zahtevek - odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe - odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja - stroški postopka - denacionalizacijski upravičenec kot stranka v postopku - dolžnost plačila sodne takse - uporaba predpisa - uporaba ZST in ZST-1 - prehodna določba - začetek postopka - podredni zahtevek - sodna taksa za podredni tožbeni zahtevek
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe vrnjenega premoženja, katerega pravna podlaga je v 72. členu ZDen, ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje, za katerega ne velja določba prvega odstavka 71. člena ZDen. Pritožbeno stališče, da pritožnika sodne takse nista dolžna plačati, torej ni pravilno.
Pritožnika pa utemeljeno izpostavljata, da se je postopek v tej zadevi (kot nepravdni) začel pred 1. 10. 2008, torej v času veljavnosti ZST. V postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, se v skladu s prehodno določbo 39. člena ZST-1 takse do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dotedanjih predpisih in po dotedanji tarifi, torej po ZST.
Drugače pa velja glede podrednega zahtevka. Postopek s podrednim zahtevkom pritožnikov je začel teči 24. 6. 2021, torej v času veljavnosti ZST-1. Pritožnika dolgujeta takso za podredni zahtevek, saj gre pri zahtevku, naj se odškodnina plača nekomu drugemu kot je zahtevano s primarnim zahtevkom, za zahtevek na drugi dejanski in pravni podlagi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 59, 59/3, 299, 299/1, 299/2, 378. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF v radijskih in televizijskih programih Radiotelevizije Slovenija (2015) točka 3, 5, 6.
razvezni pogoj - izpolnitev razveznega pogoja - trditveno in dokazno breme - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Pravdni stranki sta se dogovorili, da toženi stranki pripadajo ugodnosti v obliki nižjega nadomestila pod razveznim pogojem (če bo tožeči stranki pravočasno posredovala popolne podatke v dogovorjeni obliki). Če se razvezni pogoj uresniči, je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati še dodatne štiri odstotke nadomestila.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi tožeča stranka morala dokazati, da tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila.
Tožena stranka lahko pride v zamudo s plačilom dodatnih 4 odstotkov nadomestil zaradi izpolnitve razveznega pogoja le, če tožeča stranka od nje zahteva plačilo teh dodatnih 4 odstotkov nadomestil, ker šteje, da se je izpolnil razvezni pogoj. Da bi tožeča stranka kadarkoli pred vložitvijo razširitve tožbe od tožene zahtevala plačilo dodatnih 4 odstotkov nadomestil za leti 2018 in 2019 pa iz trditev pravdnih strank in predloženih dokazil ne izhaja.
postopek za varstvo koristi otroka - vključitev otroka v vrtec - umik predloga - odločitev o stroških postopka - upoštevanje vseh okoliščin primera - stroški nasprotnega udeleženca - ponoven razpis naroka - druge ustrezne možnosti - umik pred narokom - povzročitev nepotrebnih stroškov - povrnitev stroškov postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Predlagatelj ni navedel nobenega razloga, zaradi katerega predloga pred razpisom naroka ni umaknil, s tem pa je nasprotni udeleženki povzročil nepotrebne stroške. Na naroku namreč niso bila navedena nobena dejstva ali dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so bili razlog za umik predloga. Predlagatelj je torej pred razpisom naroka že razpolagal s podatki, ki so bili podlaga za odločitev o umiku predloga.
Drži sicer, da sodišče na podlagi tretjega odstavka 44.a člena ZIZ v postopku določi tistega izvršitelja, ki ga navede upnik. Vendar upnikova pravica do izbire izvršitelja ni neomejena. Ko sodišče s sklepom kot izvršitelja, ki bo v izvršbi opravljal neposredna dejanja izvršbe, določi izvršitelja, ki ga je v predlogu za izvršbo navedel upnik, upnik svoje izbire ne more več poljubno spreminjati. Določitev novega izvršitelja lahko v postopku predlaga le v zakonsko predpisanih primerih in pod zakonsko določenimi pogoji. Novega izvršitelja lahko tako predlaga v primerih, ko prvotno določeni izvršitelj ne sme oziroma ne more (več) opravljati nalog izvršitelja v zadevnem izvršilnem postopku, bodisi zato ker je izločen (šesti odstavek 44.a člena ZIZ), bodisi zato, ker je (zaradi smrti ali zaradi razrešitve) prenehal opravljati službo izvršitelja (peti odstavek 287. člena ZIZ). Odstavitev prvotno izbranega in s sklepom sodišča določenega izvršitelja, glede katerega ni zgoraj navedenih ovir, da bi v zadevnem postopku opravljal naloge izvršitelja, lahko upnik predlaga le, če izvršitelj v konkretni izvršilni zadevi neposrednih dejanj izvršbe ne opravlja v rokih, ki jih določajo ZIZ in podzakonski predpisi (deveti odstavek 44.a člena ZIZ).
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 338, 338/2. OZ člen 393, 393/1, 393/2.
zamudna sodba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - odprava nesklepčnosti tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - izpodbijanje zamudne sodbe - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - trditvena in dokazna podlaga tožbe - opis življenjskega primera - deljiva obveznost - delitev na enake dele - domneva solidarnosti
Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost zahtevka, sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe (tretji odstavek 318. člena ZPP), razen če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje zaradi pasivnosti drugega toženca ni ugotavljalo dejanskega stanja in ni ocenjevalo predloženih dokazov v smeri, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična ali ne. Predpostavlja se namreč, da toženec, ki odgovora na tožbo ne poda, priznava dejanske navedbe tožeče stranke, kot resnične. Ker se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), so pritožbeni očitki v tem delu, neupoštevni.
Glede pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče v celoti sledi presoji sodišča prve stopnje, da so bile tožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na drugega toženca, nesklepčne. Sklepčnost namreč predstavlja trditveno breme (oz. dolžnost substanciranja) tožeče stranke, da navede vsa (pravotvorna) dejstva iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Slednje ne pomeni, da mora tožeča stranka ta dejstva podrobneje konkretizirati, vendar mora zagotoviti vsaj minimumu trditvenega bremena. Sodišče pri preizkusu sklepčnosti tožbe ugotavlja, ali zatrjevana dejstva na podlagi silogističnega sklepanja pripeljejo do pravne posledice uveljavljane v tožbenem predlogu.
S podanimi tožbenimi navedbami je tožeča stranka sama izključila zaključek, da je med njo in drugim tožencem prišlo do nastanka kakršnegakoli obligacijskega (pogodbenega) razmerja z medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Upoštevajoč načelo relativnosti pogodbenih razmerij pa pogodbena obveznost zavezuje le tisto stranko, ki jo je s pogodbo prevzela. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tak tožbeni zahtevek nesklepčen, saj iz opisanega življenjskega primera ne izhaja pravna posledica zoper drugega toženca. V konkretnem primeru gre za nepopravljivo nesklepčnost, katero tožeča stranka tudi z dodatnimi navedbami (znotraj istega življenjskega primera) ne more odpraviti.
kršitev znamke - prepoved uporabe znamke - licenčna pogodba - odstop od pogodbe - dogovor o odlogu plačila - izostanek trditvene podlage - nedovoljeni informativni dokazi
Sodišče prve stopnje je podrobno obrazložilo, zakaj tožena stranka ni uspela dokazati, da sta s tožnico sklenili odlog plačila in pritožnica z navedbami, da naj bi ji tožnica rekla, da gre za predhodni odstop od pogodbe, ki pa ne bo imel učinka, če plača svoje obveznosti in da je šlo za dogovor glede samih posledic zamude, ne more uspeti. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 23. in 24. točki obrazložitve, je tožeča stranka dokazala, da je odstopila od pogodbe, tožena pa na drugi strani ni podala trditev, ki bi pojasnile, kdaj, kje, na kakšen način, kdo na strani tožeče in na strani tožene je toženi stranki zagotovil, da je odstop brezpredmeten. Šele če bi podala te trditve, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati priče, ki bi o tem izpovedovale, sicer gre (ponovno) za nedovoljen dokaz. Na drugi strani pa je tožeča stranka predložila e-pošto z dne 21. 3. 2018 (priloga A48), iz katere izhaja, da vztraja pri odstopu od pogodbe in da ne obstaja dogovor o zamiku plačil. Dejstvo, da je tožena stranka nekaj (že zamujenih) zneskov plačala, pa na sam odstop od pogodbe ne vpliva, predstavlja le izpolnitev njene že zapadle obveznosti. Niti v pritožbi toženka ne poda okoliščin sklepanja dogovora o podaljšanju plačila in preklicu od odstopa od pogodbe (pa tudi sicer bi bile prepozne) in so v tem delu njene trditve pavšalne in nekonkretizirane.
pravica do povrnitve pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - uspeh v pravdi - premoženjsko stanje stranke - načelo enakosti
Logika priznanja pravdnih stroškov je v tem, da tisti, ki v pravdi uspe, ne trpi stroškov, ki so mu nastali z uveljavljanjem utemeljenega tožbenega zahtevka, ampak da mu te stroške povrne nasprotnik (ki v pravdi ni bil uspešen). To pa pomeni, da pri odmeri stroškov stranki, ki je v pravdi uspela, sodišče ne more upoštevati premoženjskih razmer nasprotnika, saj bi sicer prišlo do kršitve ustavnega načela enakosti.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3, 63/3, 64, 64/1, 64/2.
poslabšanje invalidnosti - popolna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - komisija za fakultetna izvedenska mnenja
V sodnem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, ki je ocenila, da je pri tožniku glede na prejšnji invalidski postopek prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in da je zmožen za psihofizično lahko, pretežno sedeče delo, ki se opravlja le občasno v prisilnem položaju hrbtenice, pri katerem se le občasno pripogiba in pri katerem ročno premešča bremena do največ 5 kg in kjer desna roka služi le kot pomoč levici in je ne dviguje nad nivojem delovnega pulta. Zato je po mnenju izvedenskega organa pri tožniku še nadalje podana III. kategorija invalidnosti, vendar v spremenjeni obliki. Ni pa pri tožniku prišlo do takšnega poslabšanja, da bi bila pri njem podana popolna izguba delovne zmožnosti.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Invalidnost je res trajnejše stanje, pa vendar skladno s sodno prakso in določilom 1. odstavka 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni več zamejeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne. S potekom časa se v določenih primerih lahko zdravstveno stanje spremeni, izjemoma tudi na boljše (odvisno od vzroka invalidnosti). Iz tega razloga so predvideni tudi kontrolni pregledi in s tem povezani postopki za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Določilo 2. odstavka 178. člena ZPIZ-2 določa možnost, da pobudo za uvedbo postopka poda tudi osebni ali imenovani zdravnik, postopek pa vodi ZPIZ po uradni dolžnosti. Zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik v tem primeru ne moreta predlagati umika predloga.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - lastni poslovni deleži
Sodišče ne more izdati začasne odredbe ″na zalogo″, temveč samo ob izpolnitvi zakonskih pogojev, med katerimi je tudi doseganje namena zavarovanja po prvem odstavku 273. člena ZIZ.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - predlog za izdajo popravnega sklepa - sprememba dednega dogovora - delitev parcel - pogoji za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Dediči ne zahtevajo poprave očitne pisne pomote, njihov predlog predstavlja spremembo dednega dogovora, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo popravnega sklepa.
Pravne dobrote privilegija odpovedi pričevanju se je brat obdolženega poslužil šele slaba dva meseca kasneje, dne 25. 1. 2022, pred predvidenim procesnim dejanjem soočenja s policistom, takšna, spet lastno voljna odločitev pa - glede na prejeti pravni pouk po drugem odstavku 236. člena ZKP - pravilnosti zaključka prvostopenjskega sodišča, da se navkljub kasnejšemu uveljavljanju odpovedi pričevanju njegove dotedanje izjave lahko uporabijo, ne more omajati.
izvršba na podlagi verodostojne listine - faktura - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - dobava blaga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - predlog za izvršbo - izdajanje računov
V pritožbi je upnik zatrjeval in s predloženimi listinami (račun št. 1-2021 z dne 31. 8. 2021, odločba FURS z dne 5. 8. 2020, obračun pavšalnega nadomestila, vložen dne 31. 1. 2022) izkazoval, da je v prejšnjem odstavku citirano fakturo kot verodostojno listino izdal za dobavljeno blago (hlodovino) dolžniku, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z vprašanjem, ali ima morebiti upnik kot fizična oseba v veljavni zakonodaji podlago za izdajo fakture kot upravičenec do pavšalnega nadomestila DDV, kar je upnik obrazloženo navajal v pritožbi, je ostalo relevantno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.