kršitev znamke - prepoved uporabe znamke - licenčna pogodba - odstop od pogodbe - dogovor o odlogu plačila - izostanek trditvene podlage - nedovoljeni informativni dokazi
Sodišče prve stopnje je podrobno obrazložilo, zakaj tožena stranka ni uspela dokazati, da sta s tožnico sklenili odlog plačila in pritožnica z navedbami, da naj bi ji tožnica rekla, da gre za predhodni odstop od pogodbe, ki pa ne bo imel učinka, če plača svoje obveznosti in da je šlo za dogovor glede samih posledic zamude, ne more uspeti. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 23. in 24. točki obrazložitve, je tožeča stranka dokazala, da je odstopila od pogodbe, tožena pa na drugi strani ni podala trditev, ki bi pojasnile, kdaj, kje, na kakšen način, kdo na strani tožeče in na strani tožene je toženi stranki zagotovil, da je odstop brezpredmeten. Šele če bi podala te trditve, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati priče, ki bi o tem izpovedovale, sicer gre (ponovno) za nedovoljen dokaz. Na drugi strani pa je tožeča stranka predložila e-pošto z dne 21. 3. 2018 (priloga A48), iz katere izhaja, da vztraja pri odstopu od pogodbe in da ne obstaja dogovor o zamiku plačil. Dejstvo, da je tožena stranka nekaj (že zamujenih) zneskov plačala, pa na sam odstop od pogodbe ne vpliva, predstavlja le izpolnitev njene že zapadle obveznosti. Niti v pritožbi toženka ne poda okoliščin sklepanja dogovora o podaljšanju plačila in preklicu od odstopa od pogodbe (pa tudi sicer bi bile prepozne) in so v tem delu njene trditve pavšalne in nekonkretizirane.
ugotavljanje invalidnosti - bolniški stalež - trajna izguba splošne delovne sposobnosti - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca
Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevani diskrepanci med ugotovitvami lečečih avstrijskih specialistov in ugotovitvami izvedenskega organa, saj v Avstriji in v Sloveniji obstaja različna pravna podlaga opredelitve začasne nezmožnosti za delo in trajne nezmožnosti za delo (invalidnost). Gre zgolj za navidezno razhajanje. Izvedenski organ je pojasnil, da v primerih, ko je zavarovančeva nezmožnost opravljati delo samo prehodne narave oziroma v okviru zdravljenja, ki lahko pripomore k povrnitvi zdravstvenih sposobnosti, gre za priznanje bolniškega staleža in ni mogoče govoriti o trajni izgubi delazmožnosti, na kar se nanaša invalidnost. Zato je pritožbeni očitek o dve leti trajajajočem bolniškem staležu potrebno umestiti v kontekst, da ta čas zajema tudi fizioterapije, ki bi tožnici povrnile in izboljšale zdravstveno stanje do te mere, da bi lahko normalno funkcionirala oziroma opravljala ustrezno delo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - faktura - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - dobava blaga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - predlog za izvršbo - izdajanje računov
V pritožbi je upnik zatrjeval in s predloženimi listinami (račun št. 1-2021 z dne 31. 8. 2021, odločba FURS z dne 5. 8. 2020, obračun pavšalnega nadomestila, vložen dne 31. 1. 2022) izkazoval, da je v prejšnjem odstavku citirano fakturo kot verodostojno listino izdal za dobavljeno blago (hlodovino) dolžniku, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z vprašanjem, ali ima morebiti upnik kot fizična oseba v veljavni zakonodaji podlago za izdajo fakture kot upravičenec do pavšalnega nadomestila DDV, kar je upnik obrazloženo navajal v pritožbi, je ostalo relevantno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00061353
ZASP člen 31, 32a, 75, 75/2, 79, 137. ZMed člen 112, 113, 113/2. ZPP člen 285, 337, 337/1.
operater - televizijski program - izdajatelj televizijskega programa - pravice RTV organizacije - sorodne pravice - kabelska retransmisija - pisna pogodba - neodplačnost - nadomestilo - diskriminacija - trajno pogodbeno razmerje - sklepčnost tožbe po višini - procesno trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo
Med strankama je bilo dogovorjeno trajno pogodbeno razmerje in neodplačen prenos za potrebe razširjanja programov, ki ga izvaja toženka. Trajno pogodbeno razmerje, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, se lahko prekine le z odpovedjo, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo navedbe tožnika glede ničnosti pogodbenih določil, ki jih zapoveduje 73. in prvi odstavek 79. člena ZASP. Ni šlo namreč za dogovor o prihodnjem koriščenju avtorskih in sorodnih pravic ter da je izdajatelj programa (tožnik) le posredni imetnik pravic, ki jih je le ta pridobil od avtorjev, fizičnih oseb. Razumevanje 79. člena ZASP na način, da pogodbe o razširjanju programov in v njih opredeljeni prenosi avtorskih in sorodnih pravic za pogodbeno dogovorjeno obdobje pomenijo nično določbo, bi onemogočalo sklepanje in prenos kakršnihkoli pogodb o prenosu pravic za razširjanje tv programov in bi povzročilo ničnost praktično vseh obstoječih pogodb med operaterji in izdajatelji programov.
V skladu z drugim odstavkom 75. člena ZASP se šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistveno za dosego namena pogodbe. Izraz razširjanje in izraz distribucija se v poslovnem jeziku operaterjev in izdajateljev programov redno uporablja za označbo tistih avtorskih in sorodnih pravic, ki jih operater uporablja pri razširjanju programov, to je kabelsko retransmisijo in dajanje na voljo vsebin tv programov.
Ravno programi, ki jih zastopa tožnik, so komercialni programi in ne progami posebnega pomena, ki so urejeni v tretjem odstavku 112. člena ZMed. Ravno zato velja prosta pogodbena volja strank, ki so se dogovorile za neodplačno razširjanje televizijskih programov. V zvezi z očitkom tožnika, da pogodbe ne vsebujejo natančne navedbe posamičnih pravic, ki so bile predmet prenosa, je treba pojasniti, da je točna konkretizacija namenjena varstvu avtorjev kot fizičnih oseb.
Gledanost ni edini ali prevladujoč kriterij za določanje cene posameznega programa.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - dokazno breme - prekluzivni pritožbeni rok - zakonsko določen rok
Zmotno je stališče toženca, da je sodišče tisto, ki bi moralo dokazovati, da vročitev na ta način, s fikcijo, ni bila opravljena, dokazno breme o morebitni nepravilno opravljeni vročitvi je namreč na strani toženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00064031
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.. KZ-1 člen 308, 308/3.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - utemeljen sum - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Splošno znano dejstvo je, da se kazniva dejanja, povezana z ilegalnimi prehajanji državnih meja izvršujejo iz lukrativnih nagibov. Nihče se iz izključno človekoljubnih namenov ne bo lotil izvrševanja kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen od treh do desetih let zapora, prav tako se nihče iz altruističnih nagibov ne bo naključno znašel stotine kilometrov daleč od svojega bivališča.
cenitev vrednosti nepremičnine - nagrada za pisno izdelano cenitev - nagrada za študij spisa - ogled nepremičnin - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem
Sodišče prve stopnje je cenilcu neutemeljeno priznalo kilometrino v višini 1,64 EUR za pot v dolžini 4 km za pregled spisa, ki ga je cenilec na lastno pobudo 1. 12. 2021 opravil na sodišču (uradni zaznamek z dne 1. 12. 2021, l. št. 28), prav tako pa tudi nagrado v višini 51,00 EUR za študij spisa. Naloga cenilca (tj. cenitev dolžniku lastnega 1/2 deleža in celote nepremičnin parcela 348, 349 in 350, vse k.o. ..., po tržni ceni na dan cenitve) je bila natančno opredeljena v sklepu z dne 19. 10. 2021, v katerem je sodišče prve stopnje določilo cenilca. Pregled izvršilnega spisa za izdelavo cenitve ni bil potreben (kot je to tudi sicer običajno pri cenitvi nepremičnin v izvršilnih zadevah) in v sklepu z dne 19. 10. 2021 tudi ni bil opredeljen med nalogami cenilca v zvezi z izdelavo cenitve. Iz tega razloga sodišče prve stopnje cenilcu skupaj s sklepom z dne 19. 10. 2021 tudi ni poslalo izvršilnega spisa. V tem se namreč razen podatkov o zemljiškoknjižnih oznakah nepremičnin oziroma deležev na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in glede katerih je bila cenilcu s sklepom z dne 19. 10. 2021 naložena izdelava cenitve, ne nahajajo podatki, ki jih cenilec potrebuje za izdelavo cenitve. Tovrstne podatke mora cenilec pridobiti sam, z zbiranjem in proučevanjem dodatne dokumentacije, ki jo je, kot izhaja tudi iz predloženega cenitvenega poročila (str. 4), cenilec pridobil tudi v obravnavani zadevi in z ogledom. V zvezi s temi opravili pa mu je bilo posebej priznano in odmerjeno plačilo za opravljeno delo in priznani v zvezi s tem nastali stroški.
O zahtevku za plačilo rente zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi določb drugega odstavka 174. člena in tretjega odstavka 168. člena OZ, in sicer na podlagi predvidevanj in ocene o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. O oškodovančevem zaslužku v prihodnosti se sklepa predvsem na podlagi podatkov o njegovih prejemkih v preteklosti, prognoza o njegovem zaslužku pa se lahko korigira tudi z okoliščinami, nastalimi po škodnem dogodku.
DZ člen 163, 163/2, 173, 173/1, 173/2, 174, 174/2, 174/3.
stiki med starši in otrokom - skrb staršev za otroke - odvzem otroka staršem - omejitev stikov - ukinitev stikov - stiki prek video klica - stiki prek pisem - fotografije - največja korist otroka - ogroženost otroka - rejniška družina - prestajanje zaporne kazni
S tem, ko bi oče videl svojega sina na daljavo, preko video povezave, otrok nikakor ne bi mogel biti ogrožen, niti to ne pomeni, da ne bi imel več zagotovljenega mirnega in stabilnega okolja v rejniški družini. V korist otroka je, da pozna svoje roditelje, še zlasti če obstaja možnost, da bodo ti za otroka kdaj kasneje tudi skrbeli.
Ker je oče na prestajanju zaporne kazni, osebni stiki ne bi bili primerni, saj je poleg tega otrok še zelo majhen. Stiki zaradi istega razloga tudi niso mogoči pod nadzorom CSD.
Ob današnjem načinu življenja, ko obstaja preprosta, popolnoma običajna in vsakdanja možnost uporabe video povezave na daljavo, ni videti ovire, da ne bi na ta način potekal stik med pritožnikom in sinom, in sicer na tri mesece, kot predlaga oče. Povsem razumna in razumljiva je tudi želja, da v takem časovnem razmaku rejniki očetu pošljejo kakšno otrokovo fotografijo, kar za slednje ne more predstavljati nobenega posebnega bremena. Korist otroka bo s tem ostala varovana.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 59, 59/3, 299, 299/1, 299/2, 378. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF v radijskih in televizijskih programih Radiotelevizije Slovenija (2015) točka 3, 5, 6.
razvezni pogoj - izpolnitev razveznega pogoja - trditveno in dokazno breme - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Pravdni stranki sta se dogovorili, da toženi stranki pripadajo ugodnosti v obliki nižjega nadomestila pod razveznim pogojem (če bo tožeči stranki pravočasno posredovala popolne podatke v dogovorjeni obliki). Če se razvezni pogoj uresniči, je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati še dodatne štiri odstotke nadomestila.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi tožeča stranka morala dokazati, da tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila.
Tožena stranka lahko pride v zamudo s plačilom dodatnih 4 odstotkov nadomestil zaradi izpolnitve razveznega pogoja le, če tožeča stranka od nje zahteva plačilo teh dodatnih 4 odstotkov nadomestil, ker šteje, da se je izpolnil razvezni pogoj. Da bi tožeča stranka kadarkoli pred vložitvijo razširitve tožbe od tožene zahtevala plačilo dodatnih 4 odstotkov nadomestil za leti 2018 in 2019 pa iz trditev pravdnih strank in predloženih dokazil ne izhaja.
Za nepravočasno plačilo sodne takse se lahko štejejo zgolj primeri, ko sodišče plačila ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo (pravilno) uporabljene sklicne številke, niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga (samoiniciativno) predloži taksni zavezanec. Tudi glede plačnika je sodna praksa zavzela stališče, da je odločilno plačilo takse in ne, kdo takso dejansko plača.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00061392
ZPIZ-2 člen 14, 14/1, 14/3.. ZČmIS člen 3, 3-8, 7, 9, 11.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 12.. ZZVZZ člen 85.. ZUP člen 7, 147, 147/1, 147/2, 150, 151, 207, 207/1, 207/2.. ZMEPIZ-1 člen 80, 80-6.. ZDSS-1 člen 81, 82, 82/1, 82/1-1.
Dokler potrdilo A1 ni razveljavljeno, zavezuje državo gostiteljico. Tudi nacionalno sodišče v državi gostiteljici, ko uporablja pravo EU, nima možnosti razveljaviti potrdilo A1. Kadar država gostiteljica podvomi v pravilnost podatkov, zapisanih v potrdilu A1, lahko zahteva od države pošiljateljice, da preveri pravilnost podatkov in v primeru ugotovitve drugačnega dejanskega stanja razveljavi potrdilo A1. Pristojni nosilec države pošiljateljice, ki je izdal potrdilo A1, je dolžan ponovno preučiti upravičenost njegove izdaje.
Čeprav ZČmIS za prenehanje veljavnosti potrdila A1 izrecno ne predvideva izdaje posamičnega upravnega akta oziroma odločbe, je upravni organ tudi po stališču pritožbenega sodišča pri razveljavitvi oziroma odpravi potrdila dolžan postopati po pravilih upravnega postopka. Na uporabo teh pravil napotuje tudi določba 85. člena ZZVZZ.
regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic - namerna povzročitev nesreče - namerna povzročitev zavarovalnega primera - oblika krivde - naklep ali huda malomarnost - naklep zavarovanca kot povzročitelja škode - voljna sestavina naklepa - naklepna povzročitev škode - eventualni naklep - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO)
Teorija v zvezi s pojmom "namena" v civilnem pravu, ki ga OZ sicer ne definira, poudarja, da volja, drugače kot v kazenskem pravu, ni usmerjena k povzročitvi prav določene škode. Povzročitev škode v civilnem pravu je namerna že takrat, ko je povzročitelj škode vedel, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala škoda, ne glede na to, ali je ravnal z željo povzročiti to škodo ali pa je bil namen njegovega ravnanja drugačen in je škoda nastala kot stranska posledica njegovega ravnanja.
Toženčevo ravnanje, namerna vožnja po nasprotnem pasu v trenutku, ko je tam zagledal nasproti vozeče vozilo na razdalji, da je njegov sopotnik lahko prepoznal vozilo in voznico, kar pomeni, da objektivno niti ni mogel računati, da bo trk lahko preprečil, predvsem pa objektivno ni mogel računati s tem, da bo nasproti vozeča voznica v strahu pred trčenjem reagirala tako, da škode ne bo utrpela, je tako, da razodeva njegov eventualni naklep, ravnanje najmanj po principu „bo kar bo“. Toženec je zaradi namerne povzročitve škode izgubil pravice iz obveznega zavarovanja v obravnavanem primeru. Njegovo subjektivno in konkretno ravnanje v danih okoliščinah ustreza stopnji krivde, ki je opredeljena z eventualnim namenom.
začasna odredba - ugovorni razlog - plačilo predujma
Z izpolnitvijo nedenarne obveznost se dolžnik razbremeni založitve predujma in same izvršbe za izterjavo predujma. Pravno pomembni so tisti ugovorni razlogi, ki se nanašajo na izterjavo predujma.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 277, 391, 391/1, 391/1-1, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-4. DZ člen 67, 71, 71/1, 74, 74/1, 74/2, 82, 82/1, 83, 83/5. ZPP člen 306, 316. ZIZ člen 198. SPZ člen 128, 128/1.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje s premoženjem - zloraba pravice do odpusta obveznosti - skupno premoženje zakoncev - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - pripoznava tožbenega zahtevka - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - zastavna pravica - prednostna poplačilna pravica - pogoji za izpodbijanje - obdobje izpodbojnosti - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Ker vrednostno ni bistvene razlike med premoženjem, ki ga je prejel vsak od zakoncev, sta s sklenitvijo Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja zgolj razdelila skupno premoženje. To dejanje zato nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP. V kolikor zakonca Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja ne bi sklenila, bi bilo treba šteti, da je žena stečajnega dolžnika v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 338, 338/2. OZ člen 393, 393/1, 393/2.
zamudna sodba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - odprava nesklepčnosti tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - izpodbijanje zamudne sodbe - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - trditvena in dokazna podlaga tožbe - opis življenjskega primera - deljiva obveznost - delitev na enake dele - domneva solidarnosti
Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost zahtevka, sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe (tretji odstavek 318. člena ZPP), razen če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje zaradi pasivnosti drugega toženca ni ugotavljalo dejanskega stanja in ni ocenjevalo predloženih dokazov v smeri, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična ali ne. Predpostavlja se namreč, da toženec, ki odgovora na tožbo ne poda, priznava dejanske navedbe tožeče stranke, kot resnične. Ker se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), so pritožbeni očitki v tem delu, neupoštevni.
Glede pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče v celoti sledi presoji sodišča prve stopnje, da so bile tožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na drugega toženca, nesklepčne. Sklepčnost namreč predstavlja trditveno breme (oz. dolžnost substanciranja) tožeče stranke, da navede vsa (pravotvorna) dejstva iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Slednje ne pomeni, da mora tožeča stranka ta dejstva podrobneje konkretizirati, vendar mora zagotoviti vsaj minimumu trditvenega bremena. Sodišče pri preizkusu sklepčnosti tožbe ugotavlja, ali zatrjevana dejstva na podlagi silogističnega sklepanja pripeljejo do pravne posledice uveljavljane v tožbenem predlogu.
S podanimi tožbenimi navedbami je tožeča stranka sama izključila zaključek, da je med njo in drugim tožencem prišlo do nastanka kakršnegakoli obligacijskega (pogodbenega) razmerja z medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Upoštevajoč načelo relativnosti pogodbenih razmerij pa pogodbena obveznost zavezuje le tisto stranko, ki jo je s pogodbo prevzela. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tak tožbeni zahtevek nesklepčen, saj iz opisanega življenjskega primera ne izhaja pravna posledica zoper drugega toženca. V konkretnem primeru gre za nepopravljivo nesklepčnost, katero tožeča stranka tudi z dodatnimi navedbami (znotraj istega življenjskega primera) ne more odpraviti.
solastninska pravica - dejanska etažna lastnina - solastnina - izključna lastnina - dotedanji način izvrševanja posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - podstrešje - splošni skupni del - posamezni del stavbe - soglasje etažnih lastnikov za poseg - izrek sodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nesklepčnost - določitev vrednosti spornega predmeta - nedovoljena pritožbena novota
Ne glede ali gre za posamezni del tožnikov ali za skupni del v etažni lastnini, bi toženec v vsakem primeru potreboval soglasje za poseg, saj je s svojim posegom spremenil dotedanji način rabe podstrešja.
Sodišče ni prekoračilo tožbenega zahtevka, saj ni ugotovilo nekaj več, niti nekaj drugega. Skupni del stavbe v etažni lastnini je kvečjemu nekaj manj, kot izključna lastnina istega prostora v etažni lastnini.