ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 458, 458/3. ZIMI člen 7, 7/1, 7/2.
prepozno vložena pritožba - rok za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - zakonski rok - nepodaljšljivost roka - invalid - slabovidna oseba - sodna pisanja - načelo enakosti orožij - obrazložitev predloga - poziv za dopolnitev predloga
Roka za vložitev pritožbe ne določi sodišče, ampak ga določa zakon. Pritožbeni rok je torej zakonski rok in ni podaljšljiv.
Tretja toženka je v prošnji z dne 18. 6. 2022 prosila za vročitev sodbe v velikem tisku (pisava vsaj 18 pt, in presledki med vrsticami 1,5 ter z lahko berljivim tipom pisave npr. Tahoma) oziroma tako, da jo bo lahko sama prebrala in proučila. Razloga za seznanitev s sodbo na predlagani način ni navedla oziroma svoje prošnje ni obrazložila. Tako ni jasno, ali gre morda za invalidno osebo. Ne glede na to bi jo moralo sodišče pozvati, da svoj predlog oziroma prošnjo ustrezno pojasni oziroma obrazloži. Če gre za invalidno osebo sodišče zavezujejo določbe ZIMI.
V prvem odstavku 7. člena ZIMI je mdr. določeno, da ima slabovidni pravico, da se mu v vseh postopkih pred državnimi organi zagotovi dostop do vseh pisanj v postopku v zanj razumljivi obliki, ti pa mu morajo to pravico zagotoviti. V drugem odstavku 7. člena ZIMI pa je določeno, da se pravica iz prvega odstavka zagotovi na način, ki ga izbere slabovidna, zlasti pa s prilagojenimi tehnikami pisanja in branja za slabovidne.
O posegu v zaključen pravni položaj ni mogoče govoriti v primeru absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na podlagi okoliščin konkretnega primera mogoče zaključiti, da je bil bistveni namen, zaradi katerega sta zakonca sklenila darilno pogodbo, preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase toženkinega zakonca, kar pomeni izigranje upnikov. Iz navedenih ravnanj zakoncev je mogoče zanesljivo sklepati, da je bila sklenitev darilne pogodbe v času, ko je dolg stečajnega dolžnika znašal 151.633,69 EUR, usmerjena k oškodovanju upnikov stečajnega dolžnika. Taka kavza pogodbe je po drugem odstavku 39. člena OZ nedopustna, pogodba pa po četrtem odstavku tega člena nična. Ravnanje pogodbenih strank je nemoralno, saj je v nasprotju z moralnimi vrednotami družbe kot celote in v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in prepovedi zlorabe pravic. Pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom, pa je nična.
Ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera ni mogoče slediti toženkinim navedbam, da je izpodbijani pravni posel odplačne narave. Iz vsebine darilne pogodbe izhaja njena neodplačna narava. V darilni pogodbi sta stranki ugotovili, da drugih, s to pogodbo povezanih poslov ni. Poleg tega je bila darilna pogodba sklenjena 21. 3. 2012, toženka pa je trdila oziroma iz priloženih listin izhaja, da naj bi bila s hipoteko zavarovana terjatev plačana šele leta 2018 in še to v okviru izvršilnega postopka. Navedeno nedvomno ne potrjuje trditev tožnice, da sta imeli pogodbeni stranki že ob sklepanju darilne pogodbe dne 21. 3. 2012 pred očmi, da bo toženka v zameno za lastništvo nepremičnin prevzela obveznost plačila s hipoteko zavarovane terjatve upnika C., d. o. o. (ki jo je nato odplačala šele v izvršilnem postopku leta 2018), in kar naj bi neodplačen pravni posel preoblikovalo v odplačnega. Dejstvo, da je toženka v letu 2018 odplačala s hipoteko zavarovano terjatev na nepremičnini z ID znakom 0000-000/02, k. o. X, zato na presojo ničnosti sporne darilne pogodbe ne vpliva.
nagrada odvetnika - priglašeni stroški - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka v pritožbi priznava, da v razširitvi tožbe ni navedla vrednosti spornega predmeta kot primarno odločilne za ocenjeno vrednost po razširitvi tožbe. To pa še ne pomeni pravilnosti trditve tožeče stranke, da njen dodatni zahtevek posebne vrednosti sploh nima. Iz čl. 44/2 ZPP izhajajoče dolžnostno ravnanje tožeče stranke se sicer izrecno nanaša le na tožbo, vendar je pravno praznino mogoče, ob uporabi čl. 3 Zakona o sodiščih (ZS), zapolniti z analogijo tudi za primer razširitve tožbe. Sodišče je ob odmeri stroškov vrednost spornega predmeta, obravnavanega nato v izločenem postopku, očitno ocenilo.
Iz prvega odstavka 13. člena ZPP izhaja, da gre za predhodno vprašanje, kadar je (meritorna) odločba odvisna od vprašanja, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru, za katerega bi šlo v tem sporu, ko je sporno, kdo je zakoniti zastopnik stranke, ne gre za takšno (predhodno) vprašanje, kot pravilno navaja pritožba, pri čemer se to vprašanje sploh ne nanaša na toženko, ampak na drugo družbo A., d. o. o., ki je sicer družbenica toženke.
ZCes-1 člen 32, 32/15, 32/15-13. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 159, 163, 163/9.
opis prekrška - konkretizacija zakonskih znakov - izredni prevoz - sodelovanje pri storitvi prekrška - udeležba - vožnja v konvoju - opisano dejanje ni prekršek
Vožnja v konvoju že po naravi stvari predpostavlja udeležbo več voznikov vozil oziroma skupin vozil, zato storilec sam na ta način ne more uresničiti zakonskih znakov očitanega mu prekrška. Ta prekršek bi storilec lahko storil le z eno od oblik udeležbe, torej s sodelovanjem več udeležencev, ki medsebojno, usklajeno in zavestno sodelujejo pri storitvi prekrška, kar pa iz plačilnega naloga, ki konkretizacije udeležbe sploh nima, ne izhaja, niti to ne izhaja iz kasneje priloženega opisa dejanja in dokazov, saj navedba o vožnji v konvoju ne zadosti konkretizaciji udeležbe pri storitvi prekrška.
ugotovitvena tožba - samostojna ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - izkazovanje pravnega interesa - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje tožbe - pogodba o leasingu - odpoved pogodbe o leasingu - vrstni red vračunavanja izpolnitve
Pravni interes za ugotovitveno tožbo mora biti podan ves čas postopka. Sodišče mora uradoma raziskati, ali je ugotovitveni interes podan, ta pa mora obstajati še ob koncu glavne obravnave. Če je takšen interes sicer obstajal ob vložitvi tožbe, pa je pozneje odpadel, mora tožnik tožbo v tem delu umakniti, sicer jo sodišče zavrže zaradi pomanjkanja te predpostavke.
Tudi če je bil pravni interes tožeče stranke za vložitev samostojne ugotovitvene tožbe ob njeni vložitvi podan, pa je ta odpadel v trenutku, ko je tožena stranka pridobila posest še preostalih sedmih avtobusov, saj je od tega trenutka dalje tožeča stranka za uveljavljanje svojih pravic pridobila dajatveni zahtevek.
Začet motenjski spor ne more vplivati na obstoj pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ki je po izrecni določbi zakona dopustna le, dokler ne zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja.
V sodni praksi je uveljavljeno enotno stališče, da že sam zahtevek za vrnitev predmeta leasinga vsebuje tudi odpoved takšne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00060766
DZ člen 199. ZPP člen 458, 458/1. ZZZDR člen 133.
verzijski zahtevek - plačilo preživnine - neupravičena obogatitev - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - okoriščenje in prikrajšanje - otroški dodatek - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi
Toženka je bila glede pravice do otroškega dodatka v razmerju (le) z državo. To pomeni, da je bila neupravičeno obogatena kvečjemu na račun države. Otroški dodatek je namreč pravica iz javnih sredstev.
Tožnik ne more zahtevati vračila preživnine, ki jo je plačal na temelju sklenjene sodne poravnave.
Otrok od 1. 1. 2017 dejansko prebiva pri tožniku. Ta je v celoti poskrbel za sinovo preživljanje in kril tudi delež stroškov, ki bi sicer odpadel na toženko. Ob takšnih okoliščinah tožniku ni mogoče odreči verzijskega zahtevka, ki mu ga nudi določba 133. člena ZZZDR.
postopek prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - sklep o preizkusu - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - glasovanje - glasovanje o prisilni poravnavi - procesna legitimacija - prijava terjatev v postopku prisilne poravnave - verjetno izkazana terjatev - podrejene terjatve - vsebina prijave - nepopolna prijava - kapitalsko posojilo - posojila družbi namesto lastnega kapitala - povezana oseba - lastni kapital družbe - skrben pregled (due diligence) - pravna fikcija - načelo hitrosti postopka - delničar - smiselna uporaba določb ZPP - procesno gradivo
Osrednje procesno dejanje v postopku prisilne poravnave je glasovanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave. Procesno legitimacijo glasovati o tem imajo upniki samo glede tistih terjatev, ki so bodisi priznane bodisi verjetno izkazane (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). Zato mora v postopku prisilne poravnave sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odločiti tudi o tem, katere (prerekane) terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Če je bila terjatev v postopku prisilne poravnave prijavljena, ni pa ugotovljena, sklep o potrditvi prisilne poravnave ni izvršilni naslov za takšno terjatev. Položaj takega upnika je izenačen s položajem upnika, ki ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave. Pri tem posebnega položaja nimajo upniki, katerih terjatve so bile prerekane, a je sodišče na podlagi 3. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP s sklepom o preizkusu terjatev odločilo, da so verjetno izkazane. Za tako situacijo gre tudi v obravnavanem primeru, saj je terjatev upnika prerekal drug upnik. Ugotovitev, da je terjatev verjetno izkazana ima za posledico le pridobitev glasovalnih pravic takega upnika v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP), ne pomeni pa meritorne presoje o obstoju terjatve. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je torej v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave.
V obravnavanem primeru ima upnik B. a. s. položaj povezane osebe po 527. členu ZGD-1, kar pomeni, da mu je glasovanje o prisilni poravnavi onemogočeno (četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP), prav tako pa ni dovoljena konverzija njegovih terjatev v stvarne vložke (četrti odstavek 190. člena ZFPPIPP),
Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in če je terjatev prerekal upnik, opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru (drugi odstavek 68. člena ZFPPIPP). Določba drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP specialno ureja vprašanje uporabe procesnega gradiva za presojo ali je terjatev verjetno izkazana, zato subsidiarna uporaba ZPP v tem primeru ne pride v poštev. Razlog ozke presoje je v tem, da je domet vpliva take ugotovitve verjetnega obstoja terjatve omejen, saj vpliva le na glasovanje o prisilni poravnavi. Slednje pa je skladno tudi z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), ki je v insolventnih postopkih posebej poudarjeno.
Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika (tretji odstavek 21. člena ZFPPIPP). Podrejenost določita dolžnik in upnik s pogodbo oziroma drugim pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka pravnega razmerja, katerega vsebina je ta terjatev.
Določba 498. člena ZGD-1 se uporablja le za posojila (oziroma druga pravna dejanja delničarja ali tretje osebe, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila; tretji odstavek 498. člena ZGD-1) tistih delničarjev, ki imajo v trenutku danega posojila v družbi več kot četrtinski (25%) delež delnic z glasovalno pravico. Posojilo delničarja, ki ima v družbi manj kot navedeni delež delnic, se ne šteje kot kapitalsko posojilo. Čeprav zakon izrecno ne govori o skupini delničarjev oziroma povezanih osebah, tako iz dikcije kot iz namena določbe izhaja, da gre za kontrolnega delničarja oziroma kontrolne delničarje, pri čemer zakon postavi presumcijo upravljavske kontrole s posestjo četrtinskega deleža delnic z glasovalno pravico. Zakon govori o delničarjih v množini, in ne le o delničarju posamezniku, iz česar je mogoče izpeljati namen, da se sankcionira kontrolnega delničarja oziroma kontrolno skupino delničarjev, kar se dokazuje v dejanskih okoliščinah posameznega primera.
Možnosti, ki gospodarsko ustrezajo posojilu, so številne in sem spada tudi primer, ko družbenik odkupi terjatev tretje osebe do družbe. Družbenik je za to res vložil svoja sredstva, vendar je pridobil pravico zahtevati vrnitev zneska terjatve od družbe. S takim ravnanjem se je družba morda izognila obveznosti takojšnjega plačila terjatve, vendar je njena obveznost ostala. Za zagotovitev lastnega kapitala bi šlo le, če bi družbenik tretji osebi terjatev izpolnil, preneseno terjatev družbi pa odpustil.
Le delničar (družbenik) je tisti, ki je skladno s korporacijskimi pravili zavezan k zagotovitvi lastnega kapitala družbe, zato lahko le zanj veljajo navedene zakonske omejitve. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, vsako širjenje korporacijskih pravil na subjekte, ki to niso oziroma naj bi to šele postali, bi bilo v nasprotju z osnovnimi načeli korporacijskega prava. Institut delničarja tudi ni mogoče enačiti z nekom, ki se šele pripravlja na formalni nakup delnic in s tem namenom pridobi informacije v okviru skrbnega pregleda poslovanja. Namen skrbnega pregleda (angl. due diligence) je namreč prav v podrobni seznanitvi s poslovanjem in finančnimi tveganji drugega podjetja ter omogoči oceno vseh tveganj (poslovnih, finančnih, davčnih in pravnih), zato se izvede še pred transakcijo z drugim podjetjem. Tisti, ki skrbni pregled opravlja, pa ni mogoče že kar enačiti z delničarjem v korporacijskopravnem smislu.
Pri preizkusu terjatve, za katero velja navedena pravna fikcija pravočasne prijave, moramo upoštevati, da ta pravna fikcija velja samo do višine zneska te terjatve, navedenega v seznamu iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP.
začasna odredba - ugovorni razlog - plačilo predujma
Z izpolnitvijo nedenarne obveznost se dolžnik razbremeni založitve predujma in same izvršbe za izterjavo predujma. Pravno pomembni so tisti ugovorni razlogi, ki se nanašajo na izterjavo predujma.
Tudi pritožbeno sodišče, tako kot pritožnica, ne dvomi, da sta tožnika zaradi C. C. hude invalidnosti zelo prizadeta in ju njeno zdravstveno stanje obremenjuje, vendar pa je, kot upravičeno izpostavlja pritožnica, potrebno upoštevati, da tožnika nimata vsakodnevne skrbi za C. C., saj živi v Domu starejših občanov, kjer ji je nudena institucionalna nega in skrb, zato svojega življenja (vsakodnevnih aktivnosti) temu ni potrebno prilagajati zaradi nege in skrbi za hčerko, razen v dnevih, ko jo obiskujeta (po izpovedbi tožnice dvakrat na teden - pred Covidom, v času Covida enkrat na teden). Pri presoji odškodnine je potrebno upoštevati vse okoliščine primera, tako tudi zgoraj izpostavljene v tej točki obrazložitve, kakor tudi, v katerem življenjskem obdobju je škodni dogodek posegel v družinske razmere (v obravnavanem primeru je bil tožnik ob škodnem dogodku star 62 let, tožnica pa 59 let) in ga primerjati z drugimi podobnimi primeri.
potrebni stroški izvršbe - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva upnika za povrnitev stroškov - nastanek stroškovne obveznosti
Stroškov, ki so nastali zaradi opravil izvršitelja, ne bi bilo mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo in upnik njihove povrnitve ne bi mogel zahtevati od dolžnika, če bi bila terjatev, ki je predmet izvršbe, v trenutku oprave dejanja, v zvezi s katerim je izvršitelj upniku obračunal plačilo za delo in stroške, že v celoti poplačana. Vendar v obravnavani zadevi temu ni bilo tako. Plačilo v višini 484,85 EUR, na katero se v pritožbi sklicuje dolžnica, je namreč dolžnica opravila šele 25. 3. 2022, izvršitelj pa je dejanja, v zvezi s katerimi si je z obračunom z dne 25. 3. 2022 obračunal plačilo za delo in stroške, opravil pred tem datumom, zaradi česar pozneje opravljeno plačilo (tudi če bi bila z njim poplačana celotna terjatev upnika, kot zatrjuje dolžnica) ne vpliva na pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev zneska, ki mu ga je (v zvezi z izvršilnimi dejanji, ki so bila potrebna za izvršbo) skladno z določbami Pravilnika obračunal izvršitelj.
Upnik od dolžnice ni upravičen zahtevati povrnitve plačila, ki ga je izvršitelj obračunal za zaznambo rubeža v rubežni zapisnik po tar. št. 2 Pravilnika v višini 100 točk oziroma 28,00 EUR. Iz podatkov spisa namreč ne izhaja, da bi v obravnavani zadevi šlo za položaj iz 91. člena ZIZ, ko sodišče po že opravljenem rubežu dovoli izvršbo na že zarubljene stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali poplačilo terjatve kakšnega drugega upnika in ko se torej namesto rubeža opravi zaznamba rubeža v že predhodno sestavljenem rubežnem zapisniku.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - lastni poslovni deleži
Sodišče ne more izdati začasne odredbe ″na zalogo″, temveč samo ob izpolnitvi zakonskih pogojev, med katerimi je tudi doseganje namena zavarovanja po prvem odstavku 273. člena ZIZ.
spor majhne vrednosti - pritožba, vložena po zakonitem zastopniku - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - razporeditev sodnikov - letni razpored dela sodnikov
Ker gre za t. i. spor majhne vrednosti, saj vtoževana denarna terjatev ne presega zneska 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP), je rok za pritožbo 8 dni (tretji odstavek 458. člena ZPP). Odločitev prvostopenjskega sodišča, da pritožbo zoper sodbo zavrže, je pravilna in ustrezno obrazložena. Tudi pravni pouk vsebuje vse, kar mora. Sicer pa pravni pouk na pravilnost odločbe same nima vpliva.
cenitev vrednosti nepremičnine - nagrada za pisno izdelano cenitev - nagrada za študij spisa - ogled nepremičnin - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem
Sodišče prve stopnje je cenilcu neutemeljeno priznalo kilometrino v višini 1,64 EUR za pot v dolžini 4 km za pregled spisa, ki ga je cenilec na lastno pobudo 1. 12. 2021 opravil na sodišču (uradni zaznamek z dne 1. 12. 2021, l. št. 28), prav tako pa tudi nagrado v višini 51,00 EUR za študij spisa. Naloga cenilca (tj. cenitev dolžniku lastnega 1/2 deleža in celote nepremičnin parcela 348, 349 in 350, vse k.o. ..., po tržni ceni na dan cenitve) je bila natančno opredeljena v sklepu z dne 19. 10. 2021, v katerem je sodišče prve stopnje določilo cenilca. Pregled izvršilnega spisa za izdelavo cenitve ni bil potreben (kot je to tudi sicer običajno pri cenitvi nepremičnin v izvršilnih zadevah) in v sklepu z dne 19. 10. 2021 tudi ni bil opredeljen med nalogami cenilca v zvezi z izdelavo cenitve. Iz tega razloga sodišče prve stopnje cenilcu skupaj s sklepom z dne 19. 10. 2021 tudi ni poslalo izvršilnega spisa. V tem se namreč razen podatkov o zemljiškoknjižnih oznakah nepremičnin oziroma deležev na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in glede katerih je bila cenilcu s sklepom z dne 19. 10. 2021 naložena izdelava cenitve, ne nahajajo podatki, ki jih cenilec potrebuje za izdelavo cenitve. Tovrstne podatke mora cenilec pridobiti sam, z zbiranjem in proučevanjem dodatne dokumentacije, ki jo je, kot izhaja tudi iz predloženega cenitvenega poročila (str. 4), cenilec pridobil tudi v obravnavani zadevi in z ogledom. V zvezi s temi opravili pa mu je bilo posebej priznano in odmerjeno plačilo za opravljeno delo in priznani v zvezi s tem nastali stroški.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 59, 59/3, 299, 299/1, 299/2, 378. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF v radijskih in televizijskih programih Radiotelevizije Slovenija (2015) točka 3, 5, 6.
razvezni pogoj - izpolnitev razveznega pogoja - trditveno in dokazno breme - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Pravdni stranki sta se dogovorili, da toženi stranki pripadajo ugodnosti v obliki nižjega nadomestila pod razveznim pogojem (če bo tožeči stranki pravočasno posredovala popolne podatke v dogovorjeni obliki). Če se razvezni pogoj uresniči, je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati še dodatne štiri odstotke nadomestila.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi tožeča stranka morala dokazati, da tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila.
Tožena stranka lahko pride v zamudo s plačilom dodatnih 4 odstotkov nadomestil zaradi izpolnitve razveznega pogoja le, če tožeča stranka od nje zahteva plačilo teh dodatnih 4 odstotkov nadomestil, ker šteje, da se je izpolnil razvezni pogoj. Da bi tožeča stranka kadarkoli pred vložitvijo razširitve tožbe od tožene zahtevala plačilo dodatnih 4 odstotkov nadomestil za leti 2018 in 2019 pa iz trditev pravdnih strank in predloženih dokazil ne izhaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00061353
ZASP člen 31, 32a, 75, 75/2, 79, 137. ZMed člen 112, 113, 113/2. ZPP člen 285, 337, 337/1.
operater - televizijski program - izdajatelj televizijskega programa - pravice RTV organizacije - sorodne pravice - kabelska retransmisija - pisna pogodba - neodplačnost - nadomestilo - diskriminacija - trajno pogodbeno razmerje - sklepčnost tožbe po višini - procesno trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo
Med strankama je bilo dogovorjeno trajno pogodbeno razmerje in neodplačen prenos za potrebe razširjanja programov, ki ga izvaja toženka. Trajno pogodbeno razmerje, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, se lahko prekine le z odpovedjo, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo navedbe tožnika glede ničnosti pogodbenih določil, ki jih zapoveduje 73. in prvi odstavek 79. člena ZASP. Ni šlo namreč za dogovor o prihodnjem koriščenju avtorskih in sorodnih pravic ter da je izdajatelj programa (tožnik) le posredni imetnik pravic, ki jih je le ta pridobil od avtorjev, fizičnih oseb. Razumevanje 79. člena ZASP na način, da pogodbe o razširjanju programov in v njih opredeljeni prenosi avtorskih in sorodnih pravic za pogodbeno dogovorjeno obdobje pomenijo nično določbo, bi onemogočalo sklepanje in prenos kakršnihkoli pogodb o prenosu pravic za razširjanje tv programov in bi povzročilo ničnost praktično vseh obstoječih pogodb med operaterji in izdajatelji programov.
V skladu z drugim odstavkom 75. člena ZASP se šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistveno za dosego namena pogodbe. Izraz razširjanje in izraz distribucija se v poslovnem jeziku operaterjev in izdajateljev programov redno uporablja za označbo tistih avtorskih in sorodnih pravic, ki jih operater uporablja pri razširjanju programov, to je kabelsko retransmisijo in dajanje na voljo vsebin tv programov.
Ravno programi, ki jih zastopa tožnik, so komercialni programi in ne progami posebnega pomena, ki so urejeni v tretjem odstavku 112. člena ZMed. Ravno zato velja prosta pogodbena volja strank, ki so se dogovorile za neodplačno razširjanje televizijskih programov. V zvezi z očitkom tožnika, da pogodbe ne vsebujejo natančne navedbe posamičnih pravic, ki so bile predmet prenosa, je treba pojasniti, da je točna konkretizacija namenjena varstvu avtorjev kot fizičnih oseb.
Gledanost ni edini ali prevladujoč kriterij za določanje cene posameznega programa.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - dokazno breme - prekluzivni pritožbeni rok - zakonsko določen rok
Zmotno je stališče toženca, da je sodišče tisto, ki bi moralo dokazovati, da vročitev na ta način, s fikcijo, ni bila opravljena, dokazno breme o morebitni nepravilno opravljeni vročitvi je namreč na strani toženca.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - predlog za izdajo popravnega sklepa - sprememba dednega dogovora - delitev parcel - pogoji za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Dediči ne zahtevajo poprave očitne pisne pomote, njihov predlog predstavlja spremembo dednega dogovora, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo popravnega sklepa.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 21, 55, 55/1, 55/1-2.. ZPP člen 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršilni naslov
Sodišče druge stopnje, ki mora ob obravnavi pritožbe po uradni dolžnosti paziti tudi na obstoj ugovornih razlogov iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ (drugi odstavek 55. člena ZIZ), tj. ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov, je ob uradnem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da za izvršbo primeren izvršilni naslov (za plačilo 117,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2016 dalje) predstavlja tudi sklep o zavarovanju Z 23/2016-3 z dne 23. 2. 2016. Iz izreka tega sklepa namreč ne izhaja, da bi bilo dolžniku s sklepom naloženo plačilo stroškov zavarovanja upnici, ampak je bilo za terjatev iz naslova stroškov zavarovanja v znesku 117,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 8-dnevnega roka za prostovoljno obveznosti dalje do plačila pod točko I izreka citiranega sklepa (ne da bi ta terjatev dolžniku z istim sklepom tudi izrecno naložena v plačilo) zgolj dovoljeno zavarovanje. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno dovolilo izvršbo za izterjavo terjatve, ki naj bi imela podlago v sklepu Z 23/2016-3 z dne 23. 2. 2016 kot izvršilnem naslovu.