transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - zavrnitev dokaznih predlogov - suspenz pogodbe o zaposlitvi - nadlegovanje - diskriminacija
Kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja, ne glede na to ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, lahko pride do suspenza pogodbe o zaposlitvi, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 53. člena ZDR-1.
Ni treba, da delodajalec za ves čas odsotnosti delavca sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z novim delavcem. Nadomeščanje lahko uredi tudi z razporeditvijo nalog odsotnega delavca na ostale zaposlene.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - zadostna trditvena podlaga - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da tožnik na zatrjevane proste dni ni imel tedenskega počitka in je tudi navedlo kaj je na te dneve delal, in sicer kaj je delal od ponedeljka do sobote in kaj na nedelje. Čeprav sodišče ni navedlo po posameznih datumih kaj je delal tožnik, se odločitev lahko preizkusi.
Tožnik je prejel plačilo le za število ur opravljenega dela na dneve, ko bi moral imeti tedenski počitek in za katere posledično ni prejel plačila, zato ni prišlo do dvojnega plačila, kot to neutemeljeno uveljavljala toženka.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZTPDR člen 35. ZLS člen 34a. ZLS-J člen 17, 45, 45/1, 45/2.
odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trajanje delovne dobe - prenehanje delovnega razmerja - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
Pravica do odpravnine je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, tj. poslovni razlog ali razlog nesposobnosti, in ne na obdobje zaposlitve delavca pri delodajalcu. Od obdobja zaposlitve je odvisna le višina pripadajoče odpravnine (drugi odstavek 108. člena ZDR-1), če je nastala obveznost njenega izplačila. Če delavcu delovno razmerje preneha na enega od načinov, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine, se delovna doba pred tem prenehanjem ne upošteva pri določitvi odpravnine, če se delavec ponovno zaposli pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku in so kasneje izpolnjeni pogoji za plačilo odpravnine.
Čeprav je ZTPDR za primer opravljanja funkcije predvidel možnost mirovanja delovnega razmerja, se tožnik za to ni odločil, ampak je s toženko sklenili pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Na podlagi sporazuma je tožniku z dnem 12. 1. 1997 prenehalo delovno razmerje pri toženki in ni prišlo do mirovanja, posledično pa ni upravičen do odpravnine za obdobje zaposlitve od 1. 2. 1980 do 12. 1. 1997, saj za sporazumno prenehanje delovnega razmerja ni predvideno plačilo odpravnine.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2, 7. OZ člen 45, 46, 49, 94, 99.
stroški prevoza na delo in z dela - pisna izjava delavca - uveljavljanje napak volje
Tožnica je v obdobju, na katerega se nanaša izpodbijani del sodbe, sama uveljavljala povračilo stroškov v višini kilometrine. Zato je sodišče prve stopnje za to obdobje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo stroškov oziroma razlike v stroških do višine javnega prevoza.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zastaranje - preuranjena odločitev
Sodišče prve stopnje pri izračunu razlike v plači za leto 2019 ni pojasnilo, na kakšen način je izračunalo dosojeni znesek. Tožniku je delovno razmerje pri A. d. o. o. prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče pa datuma prenehanja ni ugotovilo. Nadalje je o zahtevku za leto 2020 odločilo opisno, pri čemer se je sklicevalo na načelo ekonomičnosti, ker naj bi pridobivanje dodatnih podatkov trajalo predolgo. Glede na to, da je odločitev o zahtevku za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja, priznanja vseh pravic in reparaciji tožnika odvisna od statusa tožnika, ali je bil zaposlen pri drugem delodajalcu, ali je prejemal nadomestilo za brezposelnost za leti 2019 in 2020, je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu preuranjena. Enako velja tudi za znesek regresa za letni dopust za leto 2019.
ZDR-1 člen 202. OZ člen 356. URS člen 22, 23. ZPP člen 315, 315/1.
plačilo za nadurno delo - zastaranje terjatev delavcev - kolektivni delovni spor - učinek vmesne sodbe
Odločitve v kolektivnem delovnem sporu ni mogoče enačiti z odločitvijo z vmesno sodbo, ki kot predpostavko zahteva, da toženka v sporu izpodbija podlago in višino tožbenega zahtevka, za odločitev pa je zrel le temelj tožbenega zahtevka (prvi odstavek 315. člena ZPP). Meritorna odločitev v kolektivnem delovnem sporu sicer lahko kaže nekatere učinke vmesne sodbe (npr. reševanje vprašanja temelja, ekonomičnost postopka), vendar zaradi različne pravne narave in vsebine sporov njihovih učinkov in posledic odločitev ni mogoče enačiti.
ZPP člen 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14. OZ člen 619. ZDR-1 člen 9, 13, 17, 62, 62/6. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila ves čas toženka, saj formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Sodišče prve stopnje je tako sprejelo pravilno stališče, da med tožnikom in toženko obstaja delovno razmerje za čas od prenehanja delovnega razmerja tožnika z družbo A. d. o. o. do njegove zaposlitve pri novem delodajalcu (C. d. o. o.). Kljub temu je pritožbeno sodišče odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj obstajajo pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ni mogoče preizkusiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - utemeljen odpovedni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovljeni dejstvi o nedoseganju pričakovanih rezultatov (nerealiziranem poslovnem načrtu) in o izgubi ovrednotilo na način, ki je bil za presojo odpovednega razloga ustrezen. Kot je ugotovilo, je toženka v posledici teh okoliščin utemeljeno pristopila k sanaciji oziroma racionalizaciji poslovanja ter sprejela vrsto ukrepov. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom, da je toženka tako dokazala prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi zaradi utemeljenega poslovnega razloga.
ZPP člen 226, 226/2. ZDR-1 člen 33, 34, 35, 45, 45/1, 48, 48/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 19. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - nošenje mask - zbiranje osebnih podatkov
Okoliščin o nebistvenih navedbah (narava koronavirusne bolezni, kako delujejo testi, škodljivost testiranja in nošenja obraznih mask, namestitev naprav za odvajanje zraka v delovnih prostorih, itd.) sodišče prve stopnje ni bilo dolžno raziskovati in zato tudi ne presojati listin, ki jih je tožnik predložil s tem v zvezi. Delovni spor ni bil namenjen ugotavljanju dejstev, ki zadevajo epidemiološka in druga vprašanja medicinske stroke, temveč je bilo bistveno ugotoviti, ali je tožnik storil očitane kršitve, pri čemer med strankama niti ni bilo sporno, da je zavračal izpolnjevanje pogoja PCT in nošenje maske, kar je predmet opozoril in izpodbijane odpovedi.
Toženka je za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT ter nositi obrazne maske, imela podlago v zakonu, pri tem pa ni bilo potrebno, da bi bila takšna zahteva določena tudi v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Poleg tega so sprejeti odloki učinkovali erga omnes in so zavezovali tako toženko kot tožnika. Zasledovali so javni interes ter specifično in izredno epidemiološko situacijo. Urejali so torej vprašanja, ki niti ne sodijo v pogodbo o zaposlitvi, sta pa jih stranki morali upoštevati zaradi zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožnik ni podal zadostne trditvene podlage, saj ni navedel, na katerem delovnem mestu je bil zaposlen pred decembrom 2017 niti ne, katera dela in naloge je v tem času opravljal, od česar je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje ter za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za to obdobje.
Ker je toženka tožnika za čas opravljanja del na delovnem mestu talilec vključila v poklicno zavarovanje, ker na tem delovnem mestu opravlja posebno težka in zdravju škodljiva dela; in ker toženka ni podala konkretnih navedb o tem, katera delovna opravila, ki jih tožnik sedaj opravlja na delovnem mestu talilec, so zdravju tako škodljiva in posebno težka, da je toženka kot delodajalec ocenila, da so izpolnjeni pogoji za poklicno zavarovanje po Ugotovitvenem sklepu, pa jih tožnik predhodno na delovnem mestu topilec ni opravljal; in ker je tožnik zatrjeval in izpovedal, da so dela in naloge obeh delovnih mest enake, kar potrjujeta tudi opisa del in nalog teh delovnih mest v spisu, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je bil tožnik tudi na delovnem mestu topilec (ki ga je zasedal od meseca decembra 2017 dalje) upravičen do poklicnega zavarovanja.
ZDR-1 člen 7, 7/1, 7/2, 7/4, 8, 47, 47/1, 47/3. ZPP člen 4, 5, 8, 213, 214, 214/2.
trpinčenje na delovnem mestu - neizvedba predlaganih dokazov - dokazno breme - dokazna ocena - neustrezna komunikacija - grožnja z odpovedjo pogodbe - bolniški stalež
Občasni konflikti in prepiri, burna izmenjava mnenj in stališč, tudi občasna izmenjava ostrih besed, ne pomenijo trpinčenja na delovnem mestu. Kritiziranje je lahko ostro, dovoljene so tudi izjave v sarkastičnem tonu, ne smejo pa presegati meja razumne kritike in biti osebno žaljive. Iz dokaznega postopka v obravnavanem sporu ne izhaja, da bi kritika tožničinega dela s strani direktorice toženke te okvire presegla, čeprav je bila občasno neprimerna.
Predmet konkurenčne klavzule ne morejo biti tista znanja in izkušnje, ki bi jih z delom na enakem oziroma primerljivem delovnem mestu delavec pridobil tudi, če bi to delo opravljal pri konkurentu.
Toženec ni prekršil konkurenčne klavzule, saj ni dokazano, da bi pri delu za tožečo stranko pridobival tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki so tako specifična, da bi njihova nadaljnja uporaba pri drugem delodajalcu lahko prvotnega delodajalca izpostavila nelojalni konkurenci. Iz izobraževanj, ki se jih je udeleževal toženec, ne morejo izhajati znanja, ki bi si jih lahko lastila tožeča stranka tako, da bi na njihovi podlagi uveljavljala konkurenčno klavzulo.
ZPP člen 8, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 44, 128, 128/1, 128/2, 128/4.
plačilo za nadurno delo - dodatek za nočno in nedeljsko delo - zavrnitev dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Toženka je ves čas postopka poudarjala, da tožnica po tem, ko so natakarji zaključili blagajne, dela zanjo dejansko ni več opravljala. Kot pomočnica natakarja je z delom praviloma zaključila celo pred natakarji, zagotovo pa nikdar kasneje, v prostorih restavracije pa je kljub temu ostajala, saj je čakala na razdelitev napitnin, kar pa ne predstavlja dela. Kljub takim trditvam toženke, ki bi ob njihovi resničnosti, glede na materialno pravo, odločilno vplivale na utemeljenost zahtevka tožnice, pa se sodišče prve stopnje, do teh trditev toženke ni opredelilo, niti do s tem v zvezi izvedenih dokazov tožnice in toženke. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh relevantnih navedb tožene stranke, ki bi lahko vplivale ne končno odločitev, je s tem kršilo toženkino pravico do izjavljanja ter načelo kontradiktornosti.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 212, 286, 286/3. URS člen 14.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - vpogled v drug sodni spis - dodatno zaslišanje - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
Ker tožnik zaradi kršenja pravice do tedenskega počitka uveljavlja plačilo materialne škode, bi moral določno navesti, katere naloge in po čigavem ukazu je opravljal na dneve, ko naj bi mu bil zagotovljen tedenski počitek.
V zvezi s prisilnim podpisovanjem evidenc pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj podpis pripadnika SV na evidenci ne pomeni, da mu tedenski počitek ni bil kršen, saj lahko dokaže, da je kljub podpisu moral opravljati naloge na dan, ko naj bi mu bil zagotovljen počitek, vendar pa v okoliščinah konkretnega primera tožnik ni dokazal, da evidence ne bi dokazovale resničnega stanja, torej da mu je bil počitek omogočen.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1. URS člen 22. OZ člen 15.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročanje na registriranem naslovu - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine
Okoliščina, da toženka na naslovu A. nima ne poslovnih prostorov ne stanovanja, ni pravno relevantna. Pomembno je le, ali ji je bilo puščeno obvestilo o prejeti pošiljki in nato tožba v hišnem predalčniku na registriranemu naslovu, da je torej obstajala realna možnost, da bi se z njima seznanila in se o navedbah v tožbi izjavila.
Toženka ne navede nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na neverodostojnost podatkov iz vročilnice, ampak slednje le zanika in predlaga zaslišanje direktorja in priče, ne pa tudi npr. poizvedb na Pošto Slovenije in zaslišanje poštarja. Res gre za negativno dejstvo, kar otežuje dokazovanje, vendar zgolj izpoved direktorja toženke in priče, ki dviguje pošto, da naj v hišnem predalčniku ne bi bilo obvestila o prispeli pošiljki in same pošiljke, čeprav iz vročilnice izhaja ravno to dejstvo, ne more izpodbiti verodostojnosti javne listine, saj v konkretni zadevi ni primeren dokaz.
ZSPJS člen 2, 2-13, 9, 9/3, 13, 13/2, 22d, 22d/1, 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 2/1, 2/1-1, 3-1, 4. ZDR-1 člen 43, 44, 200, 200/4. ZJU člen 5, 21, 21/1, 24, 24/2, 24/3, 24/5. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 44, 44/1.
plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - čisti denarni zahtevek - plačilo po dejansko opravljenem delu - sistemizacija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe
O tem, ali javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, mora v skladu z uveljavljenim sistemom, ki velja za javne uslužbence, najprej odločiti delodajalec s pisnim sklepom.
Dejstvo opravljanja nalog delokroga drugega delovnega mesta samo po sebi ni odločilno pri presoji, ali je javni uslužbenec upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Če delodajalec delavcu naloži opravljanje dela oziroma ta opravlja delo, ki je različno od dela, ki bi ga delavec moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo. Če je to drugo delo ovrednoteno enako, do dodatnega plačila ni upravičen, nasprotno pa velja, kadar opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta. Dejstvo, ali ima delodajalec to višje delovno mesto sistemizirano, je nepomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00069703
ZIZ člen 21, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-4. ZPP člen 332a, 332c, 332c/2.
izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - naknadna nemožnost izpolnitve - policist - uporaba tajnih podatkov v sodnih postopkih - trditveno in dokazno breme dolžnika
Zakon predvideva postopanje in ravnanje tako same stranke kot sodišča z morebitnimi tajnimi podatki v vlogah, ki take podatke (z oznako tajnosti) vsebujejo. Sodišče v takih primerih tudi odloča o možnosti vpogleda nasprotne stranke v take podatke, in sicer odloči na podlagi skrbne presoje interesov po spoštovanju poštenega sodnega postopka in po varstvu tajnih podatkov. Pri tem upošteva pomen navedb in vsebine listine za postopek in lastnost ter občutljivost tajnega podatka, težo in pomen materialnih pravic, o katerih teče spor, ter ali bi razkritje tajnega podatka lahko ogrozilo delovanje organa ali nacionalno varnost. Ni pa mogoče z golim sklicevanjem na tajnost podatkov dolžnici vnaprej pritrditi oziroma ugoditi njenemu ugovoru. Navedeno bi prekomerno poseglo v upnikovo pravico do sodnega varstva in do izjave v postopku.
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno, kar pomeni, da ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v 4. členu ZDR-1, niti ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da obstoji delovno razmerje med strankama v času po prenehanju delovnega razmerja tožnika pri družbi A. d. o. o. pa do tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu – družbi B. d. o. o. Vendar pa je pritožbeno sodišče kljub temu odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj ima sodba glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik upravičen do priznanja pravic iz delovnega razmerja pri toženki za obdobje od prenehanja pogodbe o zaposlitvi z A. d. o. o. pa do zaposlitve pri novem delodajalcu (saj je bil tožnik tudi pred navedenim obdobjem v dejanskem delovnem razmerju pri toženki). Toženka pa je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec A. d. o. o., pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
Toženka pravilno navaja, da je bilo trditveno in dokazno breme glede višine reparacijskega tožbenega zahtevka na tožniku. Tožnik je zatrjeval višino plače, do katere bi bil upravičen pri toženki, število mesečno opravljenih nadur, stalno pripravljenost, in v zvezi s tem predlagal tudi dokaze, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Sodba ima glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama so namreč nasprotja tako v samem izreku izpodbijane sodbe kot v njeni obrazložitvi in tudi med izrekom ter obrazložitvijo.
Kljub ugotovljeni zlorabi je pri presoji utemeljenosti reparacijskega zahtevka treba upoštevati ugovor zastaranja druge toženke tako glede glavnice kot zakonskih zamudnih obresti. Na podlagi 202. člena ZDR-1 zastarajo vse terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, za zastaranje zakonskih zamudnih obresti pa velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, kar velja tudi v tem primeru.
Tožniku je delovno razmerje pri zadnjem delodajalcu (prvi toženki) prenehalo na podlagi odpovedi in sodišče prve stopnje se ni opredelilo do odpovednega razloga, ki je bil po trditvah tožeče stranke v tem, da je drugotoženka kot edini naročnik tožnikovemu zadnjemu formalnemu delodajalcu odpovedala pogodbo o opravljanju luškoprekladalnih del.