CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00039908
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11, 11/8. ZZZDR člen 113. ZPP člen 155, 158, 163, 411, 411/1. DZ člen 161. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/2.
izvrševanje roditeljske pravice - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - nujnost izdaje začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - ogroženost otroka - varovanje koristi otroka - določitev stalnega prebivališča otroku - način izvrševanja stikov - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mednarodna ugrabitev otrok - načelo kontradiktornosti - odmera nagrade izvedencu - izločitev izvedenca
Tudi pri odločanju o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, kadar je med staršema spor o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (113. člen ZZZDR), lahko sodišče izda začasno odredbo po uradni dolžnosti.
Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo otrok živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice in se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče.
Vsebinsko nadomestitev soglasja k vpisu v šolo predstavlja odločitev, s katero je sodišče uredilo sporno vprašanje izvrševanja roditeljske pravice med udeležencem.
Predlog za izdajo začasne odredbe je bil vložen že v času veljavnosti DZ, zato je pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe ogroženost otroka (161. člen DZ) in ne obstoj verjetnosti terjatve oziroma pogojev po določilu 272. člena ZIZ.
Okoliščina, da je nasprotna udeleženka hčer odpeljala v T., ne da bi se tožnik s tem strinjal, je lahko pomembna v postopku za odločitev o zaupanju hčere v varstvo in vzgojo enemu od staršev z vidika vpliva spremembe okolja na otroka, vpliva na ohranitev vezi z drugim staršem ipd., ter z vidika presoje starševskih sposobnosti, kar pa je predmet odločanja v drugem postopku, in le posredno v tej nepravdni zadevi.
Glede na oddaljenost T. od K. je pravilen zaključek sodišča, da tudi odločitev, komu bo deklica zaupana v varstvo in vzgojo, vpliva na to, kam bo hodila v osnovno šolo (ne glede na to, da vprašanje šolanja presega odločanje v okviru zaupanja v varstvo in vzgojo). Odločanje o vprašanjih skrbi za vsakodnevno življenje, varstvo in vzgojo otroka (v korist otroka je, glede na pravnomočno začasno odredbo, da o tem odloča mati), bi bilo v primeru drugačne odločitve onemogočeno. Med staršema soglasja ni, konflikt pa je velik, zato je o vprašanju šolanja odločilo sodišče v tem postopku in pravilno nadomestilo soglasje predlagatelja za vpis mld. A. A. v šolo v T.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00039676
ZSV člen 47c, 47l, 69, 70, 108. OZ člen 648, 782. ZIN člen 30, 37. ZID-1 člen 16, 16/2.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialno varstvene storitve - odstop od koncesijske pogodbe - prepoved izvajanja koncesije - prenehanje koncesijske pogodbe - prenehanje koncesije - prenehanje pogodbe o delu - inšpekcijski nadzor
Pravno nevzdržno bi bilo, da bi lahko posamezniki ignorirali odločbe pristojnih inšpekcij z zanašanjem na to, da bodo dosegli odpravo v nadaljnjih postopkih. Odprava odločbe učinkuje za nazaj (ex tunc). V primeru odprave določene odločbe, se odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale. Tega pravila vendarle ni mogoče uporabiti na način, da se z odpravo za nazaj odobri ravnanje, ki je nasprotovalo inšpekcijski odločbi v času, ko je ta še veljala in bila tudi izvršljiva. Zakon za takšne primere predvideva druga sredstva, in sicer odškodninsko odgovornost države oz. samoupravne lokalne skupnosti za škodo, ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora.
Takšna ugotovitev ne pomeni poseganja v pristojnost Socialne inšpekcije. Treba je namreč upoštevati, da tožnica javne službe ne opravlja več, da zoper njo v tej zvezi niso več v teku inšpekcijski ali drugi upravni postopki. Zato ima takšna ugotovitev sodišča prve stopnje posledice le v civilnopravnem sporu in ne posega v upravno pristojnost.
ZVEtL-1 člen 3, 8, 41, 48, 48/2, 48/4. ZNP člen 24, 24/1, 37.
nadaljevanje postopka - ugotovitev pripadajočega zemljišča - vzpostavitev etažne lastnine - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - skupno pripadajoče zemljišče - procesna predpostavka - posamezni del stavbe - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - pravni interes prizadetega
Pobudo za nadaljevanje postopka lahko da vsak udeleženec v postopku, čigar v interesu je dokončna ureditev razmerij, v konkretnem primeru glede spornega vprašanja lastništva parcele.
Na splošno velja, da so v postopku zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča, ki sledi postopku zaradi vzpostavitve etažne lastnine, udeleženci vsaj tisti, ki so nastopali v prvotnem postopku. Sodišče torej s procesnimi odločitvami, kot sta ločeno obravnavanje predlogov za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča ter prednostna odločitev o prvem predlogu, na obstoj pravnega interesa udeležencev ne more vplivati.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - najemno razmerje - neplačilo najemnine - zamuda s plačilom najemnine - dolžnost izpolnitve obveznosti - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo davka - zavezanec za plačilo davka - izstavitev računa
S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ugotovljeno dejstvo, da toženec ni plačeval najemnine na roke direktorici tožeče stranke, želi toženec izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje, kar v postopku majhne vrednosti ni mogoče. Neobrazložena ali pomanjkljiva dokazna ocena bi sicer lahko pomenila absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v obravnavanem primeru sodišču prve stopnje te kršitve ni mogoče očitati, saj je logično in prepričljivo pojasnilo, zakaj je verjelo direktorici tožeče stranke in ne tožencu.
Toženec je bil dolžan celoten znesek mesečne najemnine plačati tožeči stranki, pri tem ne igra nobene vloge dejstvo, da tožeča stranka ni izstavljala računov, saj je v primeru, da je davčni zavezanec za DDV, dolžna od vsake najemnine plačati tudi DDV. Napoved in plačilo DDV nista predmet tega pravdnega postopka, ampak je to vprašanje davčnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039794
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2-14, 452, 454, 454/1, 454/2.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez naroka - sporno dejansko stanje - prometna nesreča motornih vozil - zapustitev kraja prometne nesreče - izvajanje listinskih dokazov - sporna dejstva - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Do ugovorne navedbe toženca, da ni zaznal, da bi prišlo do kakršnegakoli trka oziroma udarca in da zato ni šlo za pobeg s kraja nesreče, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne opredeli. Povzame le tožbene trditve, da toženec ni nudil osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju. Ker je tožnik tem trditvam nasprotoval že v ugovoru, sodišče prve stopnje ni smelo v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti, da jih priznava. Šlo je za sporno dejstvo, ki terja opredelitev in dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijani sodbi ni. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti staršev - potrebe preživninskega upravičenca - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - aktiven športnik - stiki očeta z otrokom
Zaradi pestrosti življenja določitev preživnine ne more biti matematična operacija, temveč gre za uravnoteženje pravno relevantnih dejavnikov, tako da se breme preživljanja ob ugotovljenih otrokovih potrebah ustrezno porazdeli med oba starša, upoštevajoč njune zmožnosti.
javnost glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 4. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave. Po prvem odstavku 297. člena ZKP o izključitvi javnosti odloča senat (sodnik posameznik) s sklepom. Že glede na samo zakonsko dikcijo gre zaključiti, da uveljavljana procesna kršitev po prvem sodišču ni mogla biti storjena, saj iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 4. 6. 2020 povsem jasno izhaja, da prvo sodišče sklepa o izključitvi javnosti po prvem odstavku 297. v zvezi s 295. členom členu ZKP ni sprejelo, ampak prav nasprotno, prekinilo je narok in varnostno službo sodišča obvestilo, da lahko, kljub omejitvam, ki jih je nalagalo varovanje zdravja udeležencev zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19, obdolženčeva žena kot javnost pristopi na glavno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039635
SPZ člen 66, 66/1, 66/2, 66/3. ZPP člen 187. OZ člen 132, 186, 186/1, 186/4.
premoženjska škoda - sanitarna sečnja - nerazdeljena solastnina - razpolaganje s solastnim deležem - zakupna pogodba - plodovi nepremičnega premoženja - idealni delež solastnika - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - protipravno ravnanje - obstoj vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - prospektivna analiza vzročnosti - retrospektivna analiza vzročnosti - zmanjšanje premoženja - prodaja lesa - solidarna odgovornost - subjektivna sprememba tožbe
Stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnici ob obstoju enakih okoliščin (obstoju odločb o sanitarni sečnji in nesodelovanja solastnikov pri kakršnemkoli dogovoru) nastala škoda tudi v primeru, če bi sanitarno sečnjo izvedel drug izvajalec, določen s strani ZGS, ni pravilno. Pooblastitev izvajalca s strani ZGS namreč sama po sebi ne pomeni, da bi tako določeni izvajalec sredstva, pridobljena s kupnino lesa, zadržal zase, zaradi česar tožnica ne bi prejela plodov svoje stvari (ustreznega deleža kupnine od posekanega lesa).
Za presojo vzročne zveze je pravilno uporabiti prospektivno analizo vzročnosti, ki omogoča sodobnejšo in doslednejšo utemeljitev ter razlago teorije o adekvatni vzročnosti. Prospektivna analiza vzročnosti je usmerjena v prihodnost in se ukvarja z vprašanjem, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, škode. Pri tem pristopu ne upoštevamo samo dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, temveč tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah.
Upoštevaje prospektivno teorijo vzročnosti je sklenitev protipravne zakupne pogodbe povečala verjetnost nastanka škode z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti. Dejanje tožencev (sklenitev zakupne pogodbe z družbo, s katero sta osebno in poslovno povezana) tako ne predstavlja zgolj nepomembnega naključnega ravnanja v toku dogodkov, temveč dejanje, ki je odločilno prispevalo k zmanjšanju tožničinega premoženja.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 148, 148/1. ZVarCP člen 6, 8, 8/2, 24.
nepremoženjska škoda - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - kvalificirana protipravnost
Pri presoji, ali je ravnanje nosilcev oblasti protipravno, je potrebno izhajati iz narave njihovega dela. O protipravnem ravnanju Varuha kot državnega organa lahko govorimo le takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo protipravnosti, kar pomeni, da ni protipravno vsakršno ravnanje Varuha, s katerim se prizadeti subjekt ne strinja.
nepopolna vloga - dopolnitev - zavrženje - jezik kazenskega postopka
Vloga namreč ni bila sestavljena v slovenskem jeziku, čeprav prvi odstavek 7. člena ZKP določa, da se tožbe, pritožbe in druge vloge, podajajo sodišču v slovenskem jeziku. Prav tako vloga ni bila podpisana, niti konkretizirana ali G. zoper osumljene zahteva preiskavo ali vlaga obtožbo. G. v vloženih pritožbah z dne 10. in 17. 8. 2020 sicer teh prvostopenjskih razlogov ne problematizira, zato ne more doseči pritožbenega uspeha s ponovnim opisovanjem dogodka, ki je bil predmet njegove kazenske ovadbe. Četudi bi v pritožbah G. podal popoln opis osumljencem očitanega kaznivega dejanja in izrecno navedel bodisi, da vlaga zahtevo za preiskavo bodisi obtožbo ter poskrbel, da bi ta akt obsegal vse z zakonom določene sestavine, še vedno ostaja neizpodbitno dejstvo, da svoje vloge z dne 11. 6. 2019 ni dopolnil v roku 15 dni, kot je to od njega zahtevalo sodišče prve stopnje. Zato se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do številnih prilog k pritožbam z dne 10. in 17. 8. 2020.
Pritožbeno sodišče poudarja, da se po tarifni št. 39 OT posvet in konferenca s stranko ter obvestilo stranki obračunava le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev.
Poglavitni razlog na podlagi katerega se lahko torej sodišče odloči za izrek pogojne obsodbe je, da pri obtožencu najde tehtne razloge za prognozo, da v bodoče ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 7, 142, 142/6, 212. ZS člen 83a, 83a/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - način vročanja - vročitev s fikcijo - procesni rok - tek procesnega roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - dokazi in izvajanje dokazov - razpravno načelo
Sklicevanje na postopek mediacije in ustavitev teka procesnih ter materialnih rokov zaradi posebnih ukrepov za odločitev ne more biti relevantno. V nenujnih zadevah, ki so jih sodišča prejela v obravnavanje pred 16.3.2020, je bil na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, tek procesnih rokov prekinjen s 16.3.2020. Tožena stranka, ki na dopolnitev tožbe ni odgovorila, se ne more uspešno sklicevati na prekinjen tek procesnih rokov, saj je prekinitev začela teči šele 16.3.2020, poziv za odgovor na dopolnitev tožbe z rokom 15 dni za odgovor pa je prejela že 10.2.2020. To pomeni, da svoje neaktivnosti ne more opravičiti z nastopom kriznih razmer, kot to poskuša v pritožbi.
Prekinitev teka procesnih tokov z dnem 16.3.2020 je veljala za stranke, ne pa tudi za sodišče.
vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - osebno stanje oškodovanca
Ne glede na to, da izvedenec M. navaja, da za premik diska na nivoju L5-S1 obstoji le 50% verjetnost, da je prometna nesreča sprožilni faktor, pa prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča kot nadaljnje okoliščine, ki verjetnost konkretnega obsega nastale škode pri tožnici povezujejo z nastankom škodnega dogodka preko 50%, veže na bistvo, da tožnica težav, kot jih ima sedaj, pred prometno nesrečo ni imela, da je tri dni po nezgodi navajala izrazito bolečnost ledvenega dela hrbtenice (priloga A4 spisovnega gradiva) in je tudi tekom poznejšega zdravljenja ves čas poudarjala težave v zvezi s tem. Tožnica je tako z mejnim pragom zadostne verjetnosti izkazala, da je konkretni obseg nastale škode (torej tudi težave zaradi protruzije diska) verjetna posledica škodnega dogodka (obseg škode je tako večji zaradi osebnega stanja tožnice, degenerativnih sprememb hrbtenice na nivoju L5-S1).
zamudna sodba - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - pravilna vročitev nasprotne tožbe v odgovor - pooblastilo za zastopanje v postopku z nasprotno tožbo
Zahtevek po tožbi toženke in zahtevek po tožbi tožnika sta v medsebojni zvezi. Tožnik je res vložil samostojno tožbo, vendar je po vsebini uveljavljal nasprotni zahtevek, s katerim je zasledoval celovito (celovitejše) obravnavanje skupnega premoženja. Ta procesna situacija je v bistvenih značilnostih identična s situacijo, ko bi tožnik zoper toženko vložil formalno nasprotno tožbo.
V konkretnih okoliščinah ni videti nobenega razumnega in utemeljenega razloga, da bi bil položaj toženke iz tega vidika slabši, torej da ji ne bi priznali, da jo že zastopa pooblaščenka, ki jo je pooblastila v postopku po (svoji) tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039192
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 22, 22/1, 28, 28/1, 28/2, 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - plačilo - sklenitev pogodbe - zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Pri protispisnosti gre za napako povsem tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, pač pa samo napačno prenese tisto, kar je zapisano na listini ali zapisniku v obrazložitev sodbe.
ZDR-1 člen 75, 76, 85, 110, 110/1, 110/1-6, 112, 118.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca
Skladno z določbami ZDR-1 lahko delodajalec delavcu poda izredno (ali redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi po nastanku in ugotovitvi odpovednega razloga, enako pa velja za izredno odpoved, ki jo delodajalcu poda delavec (npr. zaradi razlogov, navedenih v 112. členu ZDR-1). V primeru, kot je obravnavani, to pomeni, da lahko delodajalec delavcu poda izredno odpoved iz razloga po 6. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 potem, ko ugotovi, da je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku. Tožniku pa je bila odpoved podana "pogojno", za primer, če ne bo nastopil dela pri delodajalcu prevzemniku na določeni dan, preden je odpovedni razlog sploh nastal, pogodba o zaposlitvi pa mu je prenehala že dan pred nastankom odpovednega razloga, torej preden je sploh prišlo do odklonitve prehoda in dejanskega dela pri prevzemniku. To je temeljni razlog, zaradi katerega je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Poslovni razlog je podan med drugim tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedi med druge delavce. Organizacijska sprememba, kot je drugačna porazdelitev nalog, namreč predstavlja utemeljen (organizacijski) poslovni razlog.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodna praksa (sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 18/2020 z dne 21. 1. 2020) je že zavzela stališče, da če je bil predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo vložen s strani centra za socialno delo in postopek zaradi smrti nasprotnega udeleženca ustavljen, trpi stroške predlagatelj, to je center za socialno delo.