prenos terjatev - po zakonu overjena listina - notarsko overjen podpis
Kot je pravilno obrazložilo v izpodbijanem sklepu že sodišče prve stopnje, je v sodni praksi zavzeto stališče o razlagi pojma "po zakonu overjena listina", s katero novi upnik dokazuje, da je terjatev prešla nanj, in sicer, da za dokaz prenosa terjatve zadošča, da je overjen podpis odstopnika terjatve.
Sodišče prve stopnje je razumelo, da je potrebno ugotoviti ali je nasprotovanje reviziji, v posledici katere se je štelo, da je ta umaknjena, tisto protipravno ravnanje, ki je povzročilo sedaj vtoževano škodo, ker je tožeči stranki s tem onemogočeno, da bi se ugotovila utemeljenost tožbenega zahtevka glede ničnosti Pogodbe o prodaji in odstopu terjatve z dne 5. 10. 2007 in utemeljenost povračilnega zahtevka v višini 715.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, poplačilo po sodbi pa bi prejela na podlagi sodne poravnave A. d.o.o. - v stečaju oziroma sedaj tožeča stranka.
Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da upravitelj na podlagi 102. člena ZFPPIPP odškodninsko odgovarja le upnikom stečajnega postopka in da bi moralo ugotoviti, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke in da je upnik iz vzajemno neizpolnjene pogodbe, temeljijo na pritožbenih novotah, za katere pritožba ne pove, zakaj jih ni mogla podati pred sodiščem prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče ne sme obravnavati (337. člen ZPP).
Zmotno je pričakovanje pritožbe, da bo sodišče prve stopnje ob izostanku kakršnekoli trditve o tem, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke oziroma, da je med njima sklenjena vzajemno neizpolnjena pogodba, ugotavljalo obstoj teh dejstev. Predvsem pa jih ne sme, saj bi kršilo razpravno načelo iz 7. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.. ZŠtip-1 člen 95, 95/1, 95/1-4.. ZZZDR člen 12.. DZ člen 4.
državna štipendija - mirovanje pravic - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Nedokazanost zunajzakonske skupnosti bi v okoliščinah konkretnega primera lahko imelo za posledico, da B.B. ne bi smel biti upoštevan pri odločanju o spornem mirovanju štipendijskega razmerja in ne izplačevanju državne štipendije.
Ker zunajzakonska skupnost v obravnavanem predsodnem postopku sploh ni bila razčiščevana, sta zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - verjetnost obstoja subjektivne nevarnosti - nastanek neznatne škode - davčni inšpekcijski nadzor - izogibanje davčnim obveznostim - prenos poslovanja družbe - novoustanovljena družba
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer mora tožeča stranka stopnjo verjetnosti izkazati obstoj terjatve in še enega od nadaljnjih dveh pogojev, t.j. verjetnost subjektivne nevarnosti razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bo uveljavitev terjatve v izvršbi ogrožena, ali pa verjetnost nastanka neznatne škode, ki bi jo dolžnik pretrpel z izdano začasno odredbo.
Tožnica je z navedbami izkazala za verjetno, da je toženec s svojimi poslovnimi potezami iz razloga izogibanja davčni obveznosti pripeljal družbo C. do stopnje, da ta predstavlja le še pravnoorganizacijsko lupino brez dejanske vrednosti, celotno poslovanje, dejavnost in vse zaposlene pa je po nastanku davčne obveznosti in izdaji zapisnika o ugotovitvah davčnega inšpekcijskega nadzora prenesel na novoustanovljeno družbo. Navedeno ravnanje verjetno izkazuje aktivnost tožene stranke v smeri onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Iz preteklih ravnanj toženca, ki časovno sovpadajo z nastankom obveznosti do tožeče stranke, pa izhaja verjetnost, da bo toženec tudi glede na vložitev predmetne tožbe ravnal na isti način in razpolagal s svojim premoženjem tako, da bo tožeči stranki preprečena uspešna izterjava obveznosti.
zahteva za obrazloženost ugovora - obrazloženost ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev dokaza
Dolžnik se sklicuje na lastno evidenco, vendar te ne priloži niti ne navaja, zakaj je ne bi mogel priložiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za osrednjo trditev, da so obveznosti dolžnika poravnane, ni predložil dokaza, zato ugovora ni šteti za obrazloženega.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odmera nagrade izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - neobrazložena odločitev - pritožbeni preizkus
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku preveriti ali je izvedenec v dopolnilnem mnenju dopolnjeval odgovore na vprašanja, ki so mu že bila postavljena in je na njih odgovarjal v osnovnem mnenju, ali pa mu je sodišče s tem, ko mu je naložilo, da naj v dopolnilnem mnenju odgovori na pripombe obeh strank, podalo nova vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039758
ZPP člen 18, 18/3. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 299, 299/5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 27. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 6, 6/1.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - priznanje lastninske pravice - ugotovitev izločitvene pravice - nepremičnina v tujini - spor v zvezi s stečajnim postopkom - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - področje uporabe insolvenčne uredbe - Uredba Sveta (ES) 1346/2000 - razlaga uredbe - civilna zadeva
Odločilno merilo za presojo, ali gre za zahtevek, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 6. člena Insolvenčne uredbe, ni postopek, v okviru katerega je vložena tožba, ampak pravna podlaga tožbe. V skladu s tem pravilom je potrebno ugotoviti, ali pravica oziroma obveznost, ki je podlaga te tožbe, izvira iz splošnih predpisov civilnega in gospodarskega prava ali iz posebnih izjem, ki so značilne za postopek zaradi insolventnosti. Če velja to prvo (torej da pravna podlaga tožbe izvira iz splošnih predpisov civilnega in gospodarskega prava in bi bilo zato tožbo iz iste pravne podlage mogoče vložiti že pred začetim stečajem in neodvisno od njega ter dejanj stečajnega upravitelja), potem se pristojnost ne določa po Insolvenčni uredbi, temveč po Uredbi Bruselj I.
Tudi po Insolvenčni Uredbi je za odločitev o pristojnosti odločilen kriterij, da gre za zahtevek, ki izhaja neposredno iz postopka v primeru insolventnosti in je z njim tesno povezan, zato je vsa praksa (tako naših sodišč, kot Sodišča EU) vezana na uporabo uvodne izjave št. 6 Uredbe 1346/2000 uporabna tudi za razlago prvega odstavka 6. člena Insolvenčne Uredbe
Višina sorazmernega dela vdovske pokojnine je odvisna od višine v pokojninsko osnovo vštevnih plač ter pri slovenskem nosilcu zavarovanja dopolnjene pokojninske dobe, zato ni mogoče uspešno zatrjevati, da je priznana pokojnina prenizka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041158
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 5, 6. ZVPot člen 1, 1/3, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-9. OZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/2. ZBS-1 člen 4, 11, 12.
bančni kredit - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - devizni tečaj - tečajne razlike - valutno tveganje - notarski zapis - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - pravice potrošnika - pravica do informiranosti - pojasnila dolžnost - kreditna tveganja - dobra vera - oderuška pogodba - nična pogodba - aleatorna pogodba - konverzija - nepoštenost pogodbenega določila - bistvena sestavina pogodbe - merilo skrbnosti - povprečna skrbnost v pravnem prometu - delni umik tožbe - delna sodba
Pogodbeni pogoj, vsebovan v pogodbi o posojilu v CHF, ki ga je treba vrniti v isti tuji valuti, je pogoj o glavnem predmetu pogodbe, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja, zato ga je treba podvreči testu jasnosti in razumljivosti. Tožnik je bil ustrezno in zadostno poučen o tveganjih, ki jih prinaša sklenitev pogodbe o posojilu v tuji valuti in izpolnitvi v enaki valuti. Zadostno je bil poučen o valutnih tveganjih oziroma možnosti zvišanja njegove pogodbene obveznosti v evrih.
Če je potrošnik podcenil možnost sprememb tečaja CHF v obdobju vračanja kredita (30 let) ali pričakoval, da se bo tečaj spremenil zgolj v njegovo korist, to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, ker je pogodbo sklenil v vlogi potrošnika, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se v skladu s prvim odstavkom 6. člena OZ pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu.
V konkretnem primeru je imel največji vpliv na vrednost CHF enostranski ukrep Švicarske centralne banke v letu 2015, ki ni bil predvidljiv in banke zanj niso mogle vedeti, še zlasti ne že pri sklepanju kreditnih pogodb v letu 2008. Hud padec vrednosti evra približno sedem let po sklenitvi spornih pogodb je bil za obe pogodbeni stranki nepredvidljiv.
Okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja. Toženka pri sklepanju pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, posledično ni vzročne zveze z neravnotežjem v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, ki ga zatrjuje tožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041389
OZ člen 50, 50/2, 58. ZPP člen 8, 125a, 125a/4.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo uporabnine - izselitev iz stanovanja - prenehanje najemnega razmerja - najemno razmerje za nedoločen čas - najemna pogodba - ustna prodajna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - izjava volje - materialno dokazno breme - izjava pravno poslovne volje - prekarij - brezplačna raba nepremičnine - obljuba - nakup stanovanja - investicija - obrok kupnine - dokazna ocena - dokazno gradivo - ocena verodostojnosti izpovedbe - pristranskost priče - sorodstveno razmerje do prič - sugestivno vprašanje - kapciozna vprašanja - pravica do izjave
Pri navidezni pogodbi (50. člen OZ) soglasje pogodbenih strank ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Pri navidezni pogodbi gre torej za hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven. Pogodbeni stranki z navidezno pogodbo pogosto poskušata prikriti kakšno drugo pogodbo in se na ta način izogniti določenim pravnim posledicam. Če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (drugi odstavek 50. člena OZ). Tisti, ki uveljavlja navideznost pogodbe, nosi (materialno) dokazno breme, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da so toženci nosili materialno dokazno breme za trditev, da je bila pravno poslovna volja pogodbenih strank glede najema (vključujoč najemno pogodbo in oba aneksa) zaigrana, saj sta dejansko želeli doseči pravne učinke prodaje.
nepopolna revizija - predlog za dopustitev revizije - sklep o dopustitvi revizije
Drugi odstavek 373. člena ZPP določa, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Namen te zakonske določbe je, da se tudi v tej fazi postopka zagotovi kontradiktornost postopka. Navedeno je razvidno iz določbe prvega odstavka 375. člena ZPP o tem, da sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki v odgovor pošlje izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije.
OZ člen 131, 154, 154/1, 154/2, 179, 179/1, 185, 299, 299/1. ZPrCP člen 45, 45/1.
odškodninska odgovornost - krivdna in objektivna odgovornost imetnikov motornih vozil - opustitev dolžnega ravnanja - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - poškodba ledveno križne hrbtenice - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zakonske zamudne obresti
Glede na ugotovljeno mejno hitrost bi vožnja z zatrjevanimi 100 km/h pomenila, da do škodnega dogodka kljub poledici na cestišču ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju in glede na zimski čas, vremenske razmere in opozorilno tablo za nevarnost poledice pravilno presodilo, da bi morala tožnica svojo vožnjo v večji meri in pravočasno prilagoditi poteku in stanju vozišča. Čeprav je tožnica vozila pod predpisano omejitvijo hitrosti, t. j. 130 km/h, svoje vožnje ni prilagodila razmeram na cesti v skladu z ZPrCP, zato je soodgovorna za nastanek prometne nesreče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00039752
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 8a, 8. OZ člen 3, 86, 112. ZVPot člen 20, 24. URS člen 2, 13, 22. ZPotK člen 7, 7/1-5, 7/1-9. ZBan člen 35, 85. ZBan-1 člen 155. ZPP člen 161, 161/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - hipoteka - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - kapitalska ustreznost - obrestna mera - valutno tveganje - devizni tečaj - konverzija - obseg pojasnilne dolžnosti - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - nična pogodba - pojasnilna dolžnost banke - solidarna odgovornost - nedopusten pogoj - slaba vera banke - špekulativni namen - enakovrednost dajatev - načelo dobre vere in poštenja - nemoralno določilo - bistveno spremenjene okoliščine
Pritožbeno sodišče ne razume pojasnilne dolžnosti tako, da bi morala banka pred sklepanjem pogodbe potrošniku pojasniti zgodovinski potek vrednosti posameznih valut na način, kot je predstavila pritožba. Tudi sedanji zakon o potrošniških kreditih ne zahteva takšnega historičnega in grafičnega prikaza za 60 let nazaj.
Konkretna pogodba je kreditna pogodba, ima to causo in med banko in tožečo stranko ni obstajala kakšna druga pogodba, pri kateri je lahko konflikt interesov. Banka je le morala opraviti določeno pojasnilno dolžnost oziroma primerjavo kreditov in to je opravila na zadostnem nivoju. Tako se izkaže, da tudi niso bile kršene temeljne pravice in tudi ne temeljna načela OZ in tudi zato ni podana ničnost po 86. členu OZ.
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Če se je potrošnik vseh nevarnosti valutne klavzule zavedal, tudi ne more bi podan zakonski dejanski stan iz 112. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00040283
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12a, 12a/3, 12a/5, 12b, 12b/1, 12b/2. ZPP člen 212. ZFPPIPP člen 355, 355/1, 355/2, 355/2-6, 356, 357.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - stečajni dolžnik - postopek insolventnosti - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - redno poročilo stečajnega upravitelja - sredstva za plačilo sodnih taks - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški - stroški pravdnega postopka - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Če je stranka v postopku insolventnosti, to samo po sebi še ne pomeni, da nima ustreznih sredstev za plačilo sodne takse. V skladu z ZST-1 postopek insolventnosti ni razlog za taksno oprostitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00040589
ZPP člen 2, 2/1. ZOFVI člen 34, 73, 73/1, 75, 75/1, 75/2, 75/2-5, 75/3. OZ člen 13, 51, 51/4, 56, 56/3. Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (2003) člen 6, 6/4. Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (2002) člen 43. ZVrt člen 28, 28/5.
Koncesijska pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki podelila pravico izvajanja javne službe predšolske vzgoje, ni bila sklenjena zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti koncedenta (tožeče stranke). Te ugotovitve pritožnica niti ne izpodbija, pač pa nasprotno tudi sama izpostavlja, da je zagotavljanje predšolske vzgoje ena izmed temeljnih nalog tožeče stranke po drugem odstavku 21. člena ZLS. V takšnem primeru pa občina kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Za zahtevke v zvezi s terjatvami iz teh pogodb tako velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ in ne triletni zastaralni rok, ki velja za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ)
Po določbi prvega odstavka 75. člena ZOFVI koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati dejavnost s pogodbo o koncesiji. Po tretjem odstavku 75. člena ZOFVI se pogodba o koncesiji sklene v pisni obliki. Z njo pa se določijo tudi sredstva, ki jih za opravljanje dejavnosti zagotavlja koncedent (peta alineja drugega odstavka 75. člena ZOFVI). Določitev namena porabe sredstev, ki jih koncedent zagotavlja koncesionarju, je torej prav tako predmet pogodbenega urejanja.
negativna dejstva - obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Prav dokazovanju terjatve upnika so namenjene pritožbene navedbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZUTD člen 54, 54/1, 57, 59, 59/4.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5, 6, 65.
denarno nadomestilo za brezposelnost
Ssodišče je pravilno odločilo, da ker obrazec U1 za relevantno obdobje ni potrdil dobe, za katero so bili plačani prispevki za zavarovanje za brezposelnost, je ZRSZ ne more upoštevati pri priznanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost. Slednje je potrdila tudi izpoved predstavnice Zavoda za socialno varstvo Italije, ki je izrecno pojasnila, da za tožečo stranko v relevantnem obdobju prispevki za brezposelnost niso bili plačani. Na podlagi kolektivne odpovedi je tožeča stranka v spornem obdobju v Republiki Italiji že prejemala nadomestilo za presežne delavce, ne pa plače, kot je to zatrjevala. Pri tem ne gre za neplačilo prispevkov iz razloga, na katerega implicira tožeča stranka v pritožbi, ko opozarja na četrti odstavek 59. člena ZUTD. V predmetni zadevi gre za neplačilo prispevkov s strani delodajalca, kar pogojuje drugačna pravna ureditev oziroma narava obdobja, ki jo v Republiki Italiji ne priznajo kot zavarovalno dobo, ker se ne plačujejo prispevki za brezposelnost. Nenazadnje zatrjevana sprememba 4. odstavka 59. člena ZUTD velja šele od 11. 7. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00040355
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. KZ-1 člen 143, 143/2, 143/7.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe - zakonska rehabilitacija - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - objektivni elementi kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - neobrazložena odločitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izpodbijani sklep sicer pravilno navaja, da je že ustaljeno stališče sodne prakse, da se določba 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo ne sodijo samo tista kazniva dejanja, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo (23. in 24. poglavje KZ-1), temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. To pa pomeni, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru presoditi ali gre dejansko za tako kaznivo dejanje. Po ugotovitvah višjega sodišča te presoje sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni napravilo, saj je navedlo le, da gre po njegovem stališču za kaznivo dejanje, ki ima elemente kaznivega dejanja zoper premoženje in gospodarstvo. Te svoje odločitve pa ni z ničemer argumentirano obrazložilo. Na podlagi tako pavšalnega zaključka sodišča prve stopnje in sklicujoč se le na podatke iz kazenske evidence, brez da bi pri tem sploh pridobilo in vpogledalo v kazensko sodbo, s čimer bi ugotovilo okoliščine konkretnega primera in kaznivega dejanja, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, zavrnitve predloga za odpust obveznosti ni mogoče utemeljiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040393
OZ člen 239, 239/2, 311, 312, 312/1, 435. ZPP člen 213, 319, 319/3, 338, 338/1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 355, 355/1.
materialnopravni pobot - prenehanje obveznosti zaradi predpravdnega pobota - pogoji za pobot terjatev - priznanje terjatve - zapadlost terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - opredelitev do navedb stranke - ugovor procesnega pobota - nasprotna tožba - določnost zahtevka - materialno procesno vodstvo - nasprotje med razlogi in izrekom - izjava volje - zaslišanje strank - pravica do kontradiktornosti - nerelevantna dejstva - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene trditve, da račun ne more biti podlaga odškodninske terjatve in da je tožeča stranka v dopisu izjavila voljo, da ne plača toženi stranki prej, preden ji ona ne prizna in plača svojih zapadlih obveznosti. S takim stališčem tožeče stranke se pritožbeno sodišče strinja, saj izhaja iz dopisa z dne 17. 5. 2018. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je na dan izjave o pobotu 18. 5. 2018 terjatev tožene stranke do tožeče stranke že zapadla v plačilo. To pa pomeni, da pogoji za medsebojni pobot terjatev s pobotno izjavo niso bili izpolnjeni. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka na podlagi materialnopravnega predpravdnega pobotanja. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi tožena stranka vtoževano terjatev priznala le posredno, torej v smislu mirne rešitve spora, če njej tožeča stranka prizna odškodnino za škodo, ki ji jo je povzročila s prekoračitvijo dogovorjenih rokov dobave. V to smer pa očitno soglasje volj pogodbenih strank ni bilo doseženo, kar pa hkrati pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v razlogih sodbe obravnavati tudi druge trditve tožene stranke, ki so bile usmerjene zoper utemeljenost zahtevka tožeče stranke.
Trditve tožeče stranke, da je šlo za dopis s cinično naravo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. V obvestilu posredovana izjava volje ni v ničemer izražena cinično. Kakšen odnos do zahtevka tožene stranke je pri tem imela oseba, ki je napisala navedeno izjavo, pa ni pomembno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi dokaz z zaslišanjem tožeče stranke o tem, ali je pri zapisu imela v mislih kaj drugega od tistega, kar je zapisala. Sicer pa tožeča stranka ni niti trdila, da je v zapisu dopisa mogoče iz kakšne zapisane besede ali znaka razbrati, da tožeča toženi stranki sporoča, da ni zamujala, da toženi stranki ni mogla nastati nobena škoda, ali da ji v nobenem primeru ne bo plačala odškodnine. V konkretnem primeru je namreč pomembno, katero sporočilo je doseglo naslovnika. Doseglo ga je tisto, ki je bilo zapisano v dopisu.