dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek
Ker tožnica želi BPP za „pregled zadeve, pravno svetovanje in vložitev pritožbe v roku 8 dni“ zoper sklep Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. I 121/2019 z dne 17. 11. 2021, s katerim so bile, že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zavržene njene vloge „ugovor s pritožbo“ zoper dražbene razglase v omenjeni izvršilni zadevi, je toženka na podlagi 24. člena in 8. člena ZBPP utemeljeno odločila, da tožnica do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.
COVID-19 - minimalni mesečni dohodek - opravljanje dejavnosti - prenehanje dejavnosti - pogoji za priznanje pravice - rok - formalni pogoj
Tožnik na dan 1. 9. 2020 ni imel registrirane dejavnosti. Res je sicer, da je imel tožnik pred tem datumom že registrirano dejavnost, vendar je z opravljanjem dejavnosti prenehal dne 24. 8. 2020. V nadaljevanju je tožnik ponovno registriral dejavnost in se zavaroval iz naslova opravljanja dejavnosti, vendar šele 30. 9. 2020, rok, do katerega bi moral registrirati dejavnost, v kolikor bi želel biti upravičen do mesečnega temeljnega dohodka za mesece oktober, november in december, pa je bil 1. 9. 2020.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
Razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem okoliščin, ki vzpostavljajo visoko stopnjo nevarnosti tožnikovega pobega, so tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
prisilna izterjava davčnega dolga - davčna izvršba - izvršba na denarna sredstva - obrazložitev odločbe
V kolikor tožnica s sklicevanjem na drugi odstavek 76. člena ZDavP-2 zasleduje razlago, po kateri naj bi sklep o davčni izvršbi vseboval tudi analitične izračune za vsak znesek, ki se po seznamu izvršilnih naslovov terja od davčnega dolžnika, sodišče ugotavlja, da 151. člen ZDavP-2 davčnemu organu ne nalaga te obveznosti. Analitičnemu prikazu terjatev in obveznosti ter njihovemu spreminjanju je namenjena knjigovodska evidenca, ki jo davčni organ vodi po 63. členu ZFU.
dohodnina - dohodnina od obresti - obresti od obveznic - vračilo davka - pogoji za vračilo davka - nična pogodba - obnova postopka - rok za obnovo postopka
Z ugotovitvijo ničnosti pravnega posla se ugotovi neobstoj takšnega pravnega posla, ki velja za stranke in tudi za tretje osebe glede obstoja pogodbe, torej glede posledic na civilnem področju. Vendar takšna ugotovitev ničnosti pravnega posla nima neposrednih oz. direktnih posledic na davčnem področju in tudi ni opredeljena kot zakonski razlog za avtomatično odpravo oz. razveljavitev davčnih odločb. Šele, če so odmerne odločbe v davčnem postopku odpravljene, je navedeno lahko podlaga za vračilo preveč plačanega davka.
V konkretnem primeru novo dejstvo, na podlagi katerega se lahko uvede obnova postopka v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZDavP-2, predstavlja pravnomočna sodba sodišča, s katero je sodišče ugotovilo ničnost pogodbe o nakupu obveznic. Za to sodbo pa je davčni organ izvedel šele z vložitvijo tožnikove vloge za vračilo plačane dohodnine dne 23. 8. 2019. Vendar pa je objektivni petletni rok iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2 v zvezi z vsemi predmetnimi odločbami o odmeri dohodnine od obresti že potekel. Objektivni rok pet let od vročitve odmernih odločb davčnemu zavezancu, v katerem je možno predlagati obnovo postopka, je v primeru vseh predmetnih odmernih odločb, s katerimi je bila tožniku odmerjena dohodnina od obresti za leta 2011, 2012, 2013 in 2014, že potekel v letih 2016, 2018 in po zadnji odmerni odločbi, maja 2019. Po preteku objektivnega zakonsko določenega roka petih let od vročitve odločbe davčnemu zavezancu pa se obnova postopka po uradni dolžnosti in tudi na podlagi zahteve davčnega zavezanca ne more več začeti.
Meritorno odločbo o stvari, ki je predmet obnove, je izdal davčni organ na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in ki jih je davčni organ zbral v obnovljenem postopku. Okoliščina, da odločba DIN v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bila pravnomočna, na drugačno odločitev glede odmere dohodnine v obnovljenem postopku ne vpliva. V obravnavanem primeru gre za samostojen postopek, v katerem se presojajo vsa relevantna dejstva in okoliščine, ki vplivajo na odmero dohodnine tožniku za leto 2013, kar sta davčni organ in toženka tudi argumentirano pojasnila in česar tožnik v postopku obnove odmere dohodnine s svojimi navedbami in predloženimi listinami ni uspel ovreči.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Mesečna plačila komunalnih storitev in neuporaba objekta, ob dejstvu, da sporni objekt ni naslov tožnikovega prebivališča, ne dosegajo standarda resne škode oziroma težko popravljive. Zgolj z navedbo, da bo rušitev posegla v substanco legalnega dela objekta, ki bo uničen, kolikor se bo odrejena rušitev izvršila, tožnik nastanka težko popravljive škode ni izkazal na stopnji verjetnosti.
V 1. a) 19. členu Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje je govora o izplačilih države pogodbenice, politične enote ali njenih organov lokalne uprave. Gre torej za opisno definicijo, ob uporabi zadevnega člena pa je treba za vsak posamezen primer preveriti, ali dotični izplačevalec sodi med naštete entitete. Pri tem je treba upoštevati avstrijsko nacionalno zakonodajo. Tožnik je v tej zvezi že pred izdajo izpodbijane odločbe v podporo svojemu naziranju predložil informacijo, ki jo je pridobil s strani Finančnega urada Graz – mesto z dne 8. 9. 2017, iz katerega izhaja, da je bil njegov avstrijski delodajalec avstrijska lokalna oblast (nem. österreichische Gebietskörperscaft) oz. javnopravna teritorialna skupnost (kot izhaja iz prevoda, ki ga je predložil tožnik). Na čem temelji nasprotno naziranje prvostopenjskega davčnega organa, ko zapiše, da je preveril status izplačevalca tožnikovega dohodka, iz izpodbijane odločbe ne izhaja in zato ni preverljivo.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za materialno škodo - formalni pogoj
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik državljan Republike Srbije, niti ni sporno, da v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje. Ta podatek pa, ob upoštevanju zakonske podlage, po presoji sodišča utemeljuje odločitev tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje formalnega pogoja za priznanje odškodnine po ZOZKD. Da gre za podatek, ki ga je tožena stranka pri odločanju dolžna upoštevati, posredno izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 27. člena ZOZKD, po kateri se zahteva za uveljavljanje odškodnine vloži pisno na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje in da mora zahteva v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZOZKD vsebovati tam navedene osebne podatke prosilca, v prvem odstavku 30. člena ZOZKD pa so naštete listine, ki morajo biti priložene zahtevi, med drugim tudi dokazilo o državljanstvu prosilca.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2(n), 28, 28/1, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/-3. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - začasna odredba - ureditvena začasna odredba
Zgolj ugotovitev, da je tožnik predhodno za mednarodno zaščito že zaprosil na Hrvaškem, kjer na odločitev ni počakal, medtem ko je v zvezi z Grčijo povedal, da je od tam odšel po tem, ko mu je status potekel, iz Islandije pa so ga vrnili v Grčijo, brez obstoja drugih posebnih okoliščin primera, v primeru pridržanja na območje Centra za tujce bi dopuščala možnost pridržanja osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Uredbi Dublin III. To pa bi bilo v izrecnem nasprotju s prvim odstavkom 28. člena te uredbe.
V zvezi z očitkom, da je tožnik kot ciljno državo navedel Italijo, sodišče ugotavlja, da ta ni na mestu. Kot je že tožnik sam pravilno opozoril, je iz policijske depeše razvidno, da gre za uradni zaznamek policije o opravljenem razgovoru s skupino oseb, pri tem pa ni jasno, kdo v skupini (navedene so štiri osebe) je to izjavo dejansko podal. Tožnik je namreč povedal, da je po zapustitvi Hrvaške želel priti do Slovenije, da bi zaprosil za mednarodno zaščito, same okoliščine njegovega ravnanja in gibanja po vstopu na ozemlje Slovenije pa ne nakazujejo na nasprotno sklepanje.
Ko se ukrep pridržanja tožnika na prostore Centra za tujce že izvaja, lahko sodišče izda začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 iz razlogov po drugem odstavku tega člena za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Po presoji sodišča gre ravno za tako razmerje tudi v obravnavani zadevi. Potrebnost izdaje takšne začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi po presoji sodišča nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8, 39, 39/4, 40, 40/3. ZUP člen 37, 37/2, 37/2-7.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - pogajanja o priznanju krivde - samostojna storitev odvetnika - neobrazložena odločba
Glede na določbe OT se tar. št. 39 uporabi le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah. Tožnik s tem v zvezi navaja, da pogajanja na Specializiranem državnem tožilstvu predstavljajo dejansko sestanek, na katerem se izvedejo pogajanja ter da gre za samostojno storitev, kar potrjuje predmetna odločba o dodelitvi BPP, iz izreka katere izhaja, da je bila BPP upravičencu dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje ter za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Specializiranim državnim tožilstvom.
Sodišče ugotavlja, da organ za BPP v izpodbijanem sklepu, ob navedenem obsegu odobrene BPP upravičencu, kot izhaja iz izreka odločbe Bpp 1797/2018 s 4. 7. 2018, ni pojasnil, zakaj je tožniku nagrado za zastopanje na naroku za izvedbo postopka pogajanj na Specializiranem državnemu tožilstvu za sklenitev sporazuma o delnem priznanju krivde 9. 7. 2018 priznal po drugi alineji tar. št. 9.1 OT in ne po drugi alineji tar. št. 39.1 OT, kot je to izrecno uveljavljal tožnik. Prav tako iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj mu ni priznal urnine po drugem odstavku 6. členu OT za čakanje, ki jo je tožnik v okviru tega naroka prav tako priglasil.
ZRRD člen 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 31.
raziskovalna dejavnost - vračilo sredstev - zaključno poročilo - ocena izvedenega projekta - negativna ocena - rok za vložitev vloge - zamuda roka - zavrženje vloge
Med strankama ni sporno, da je bil sklep z dne 3. 9. 2020 tožeči stranki vročen 4. 9. 2020, kar pomeni, da se je 8 dnevni rok za vložitev zahtevka za preverjanje sklepa iz 31. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti iztekel v ponedeljek, 14. 9. 2020.
Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (2016) člen 4, 5, 5/1, 7. Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (2007) člen 8, 12.
vinogradništvo - zavrnitev tožbe - glavna obravnava
Tožnik ni prejel podpore, ker vloge ni vložil pred tržnim letom pred izvedbo prestrukturiranja vinograda in z ustreznimi vpisi v register ni izkazal kasnejšega prestrukturiranja.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - neobrazloženost
Tožena stranka v obrazložitvi sklepa ni obrazložila, zakaj je za nekatere posamezne opravljene storitve priznala manj točk, kot pa je bilo priglašenih. Ker obrazložitve v tem delu ni, je sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - program razvoja podeželja - pogoji za pridobitev sredstev
SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.1 Pri tem je v konkretnih zadevah bistveno, da ugotovljena dejstva omogočajo preizkus obstoja konstitutivnih elementov zlorabe, zlasti ali so gospodarski subjekti izvedli povsem formalne ali umetne transakcije, ki nimajo nobene ekonomsko poslovne utemeljitve, s poglavitnim namenom, da so deležni koristi, ki jim ne pripadajo.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-6. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2022) člen 2. ZUP člen 10.
dovoljenje za stalno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - podrejanje pravnemu redu - dokazna ocena
Toženka je (vsaj) preuranjeno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije zato, ker naj bi predložila prirejeno pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 10. 2017. Sklepanje toženke, da je prirejena zato, ker jo je tožničin mož sklenil le nekaj dni pred podajo tožničine prošnje in zato, ker je tožničin mož izjavil, da opravlja ves čas enako delo, upoštevajoč izvedene dokaze, po presoji sodišča ne prepriča.
Dokazna ocena in zaključki toženke, ki jih toženka utemeljuje zgolj z nekaterimi selektivno izpostavljenimi navedbami tožničinega moža na njegovem zaslišanju, brez presoje celotne izpovedi in presoje vseh dokazov skpaj, ne zadosti zahtevam iz 10. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - pogoji za opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje ministrstva - prepoved opravljanja določenih zdravstvenih dejavnosti
Prepovedano je opravljanje tistih zdravstvenih dejavnosti, za katera tožnica ni imela dovoljenja v času izdaje izpodbijane odločbe, a jih je obenem na svoji spletni strani ponujala.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - odlok - splošni akt vlade - oblastno ravnanje - osnovna šola - zavrženje tožbe
Sodno varstvo zoper abstraktne splošne akte je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena URS pridržano Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. odlok, Sklep MIZŠ in Navodila MIZŠ spadajo med splošne abstraktne pravne akte, saj ne gre za individualno urejanje posamičnih razmerij. Zaradi tega ne morejo biti predmet upravnega spora, posledično pa zaradi tega ni možno tožiti prvo tožene stranke (RS), ki jih je sprejela.
V konkretnem primeru ne gre za dejanja drugo tožene stranke (OŠ), ki bi bila uperjena zoper konkretnega tožnika, ampak gre le za izvrševanje abstraktne pravne norme, ki jo je bila druga tožena stranka dolžna izvrševati. Poleg tega drugo tožena stranka z zahtevo po izpolnjevanju določenih pogojev za čas zadrževanja v šoli ni delovala oblastveno.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - statusa begunca - subsidiarna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - notranja (ne)konsistentnost
Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito pristojni organ upošteva in obravnava vse elemente oziroma dokazna sredstva, našteta v prvem odstavku 23. člena ZMZ-1. Ugotovitev skladnosti in verjetnosti tožnikovih izjav in njegove splošne verodostojnosti v obravnavani zadevi je podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje subsidiarne zaščite, saj zgolj slabe življenjske razmere v izvorni državi oziroma tamkajšnje slabše socialne storitve, ne morejo biti podlaga za priznanje mednarodne zaščite.