povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - vzročna zveza med škodo in škodnim dogodkom - individualizacija odškodnine
Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo tožnikove omejitve (gibalno sposobnost), ki jih je imel že pred škodnim dogodkom dne 23.12.1994, in ki so bile posledica poškodbe, dobljene v nezgodi pred tem. Pri odmeri odškodnine je nato pravilno izhajalo iz tistih življenjskih aktivnosti, ki jih je tožnik še lahko opravljal do poškodbe, ki je predmet tega pravdnega postopka oziroma ki bi jih opravljal tudi v bodočnosti, če te poškodbe ne bi bilo.
Ko upravni organ kot naročnik javnega razpisa nastopa kot gospodarski subjekt, oddaja javnega razpisa ni upravni akt ampak akt poslovanja. Ta akt ne dobi lastnosti upravnega akta niti tedaj, kadar o zakonitosti postopka javnega naročila odloča revizijska komisija. Gre za poseben kontrolni postopek, v katerem se ocenjuje ravnanje naročnika, vendar se ne odloča o pravici, obveznosti ali javni koristi organa, katerega akt je predmet revizije. Zoper odločitev revizijske komisije zato ni možen upravni spor, saj ne gre za dokončni pravnomočni akt (2. odst. 1. čl. in 1. odst. 3. čl. ZUS). Upravni organ ima pristojnosti, ki pa niso pravice v smislu 1. čl. ZUS. Tudi sicer razmerje med dvema državnima organoma ne more biti predmet varstva v upravnem sporu. Vloženo tožbo mora zato sodišče zavreči.
SZ člen 58, 156. ZSR člen 18, 18/3, 18/4, 19, 19/3, 20, 50, 50/1, 58, 58/3. ZPP (1977) člen 8, 12, 12/1, 221a.
izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - rok za vložitev tožbe na izpraznitev po SZ in ZSR - prekluzivni rok - določitev imetnika stanovanjske pravice - nepravdni postopek
Izpraznitvena tožba lastnika proti tistemu, ki se je nezakonito vselil v stanovanje, ni vezana na noben rok, zato v tej smeri uveljavljen ugovor zastaranja ni utemeljen.
ZSR je omejeval pravico stanodajalca do tožbe na izpraznitev stanovanja. Po 50. členu ZSR pa je bilo zoper osebo, ki se je nezakonito vselila v stanovanje, mogoče s tožbo zahtevati izselitev najpozneje v dveh letih od vselitve v stanovanje. Po poteku dveh let izpraznitvena tožba ni bila več dovoljena (rok je bil sicer prekluziven in ne zastaralen).
Potencialni najemnik se lahko upre izpraznitvenemu zahtevku s tožbo na sklenitev najemne pogodbe, vendar mu je takšno opustitev mogoče šteti v škodo le tedaj, ko je lastnik izrecno odklonil sklenitev najemne pogodbe.
Da je podstrešje skupni del stanovanjske hiše in kot tak uživa poseben pravni režim, določa sedanji Stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 18/91 - 23/96 - 8. člen), podobno pa je veljalo tudi po prejšnji zakonodaji (Zakon o lastnini na delih stavb, Ur.l. SRS, št. 19/76, 1. odstavek 4. člena, Zakon o lastnini na delih stavb, Ur.l. SFRJ, št. 43/65 in 57/65, 3. odstavek 5. člena). V vseh teh določbah so skupni prostori posebej opredeljeni in zanje velja poseben režim (ne glede na to, ali gre za solastnino ali prej skupno lastnino), to je režim, ki omogoča dostop in uporabo podstrešja vseh solastnikov stavbe kot celote oziroma etažnih lastnikov posameznih stanovanj.
Tudi če bi držala trditev o morebitni služnosti uporabe podstrešja, revizijski ugovor o prenehanju zaradi nepotrebnosti ali neizvrševanja po 58. členu ZTLR ne bi bil utemeljen. Ker gre za skupni del stavbe, kljub dejstvu, da je dostop do podstrešja možen le skozi eno stanovanje, ta dostop mora obstajati ves čas, dokler obstaja tudi solastninska pravica na stavbi ali etažna lastnina na posameznem stanovanju.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - ravnanje policista pri izvajanju pooblastil
Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo.
Policisti so dolžni ukrepati v primeru prometne nesreče, toda pri tem morajo ravnati smotrno in niso dolžni izpostavljati svojega zdravja in življenja ter zdravja drugih ljudi v vsakem primeru.
Za izrek ničnosti ne zadošča pavšalno navajanje in citiranje nacionalizacijskih odločb ter utemeljevanje upravnega organa, da je denacionalizacijska odločba nična, ker je prejšnjim lastnikom bil vrnjen v last tudi tisti del nepremičnine, ki ni bil nacionaliziran.
denacionalizacija - sklenitev darilne pogodbe - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje
Revolucionarno nasilje kot družbeni pojav v konkretnih pojavnih oblikah lahko podlaga za uporabo določbe 5. člena ZDen.
Splošne razmere v kritičnem času, ko je politična klima (posebej na obravnavanem območju) ustvarjala pogoje za podržavljenje zemlje, je pomemben element pri opredeljevanju pogojev za denacionalizacijo po 5. členu ZDen. To pa ne izključuje dolžnosti sodišča, da mimo splošnih razmer ugotovi tudi konkretne okoliščine, ki slede iz same formulacije 5. člena ZDen.
Dejstvo, da sta dva od treh sodnikov izločena od reševanja v tej pravdni zadevi, tretji sodnik pa je z letnim razporedom dela razporejen na druga področja, po oceni vrhovnega sodišča tudi ob zatrjevani preobremenjenosti tega sodnika ne sodi med razloge iz 67. člena ZPP, ki bi utemeljevali prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS04898
URS člen 14, 23, 24, 25. ZPP (1977) člen 354, 354/2-7.ZOR člen 148, 148/1, 436.
pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - splošni učinki pogodbe - izpolnitev obveznosti - cesija
Sodišči prve in druge stopnje sta postopali v skladu z določili 23. do 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št.
33/91-I) in pravili ZPP 1977, v katerem je podrobneje urejen postopek v civilnih sporih. Toženčeva trditev, češ da zaradi nezakonitega postopanja sodišč ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem (7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP 1977) ni resnična, ker mu je bila vročena tožba, na katero bi bil lahko bolj popolno odgovoril in pojasnil svoje stališče, poleg tega pa je sodišče prve stopnje kar dvakrat preložilo glavno obravnavo in je šele tretjič v toženčevi odsotnosti izvajalo dokaze, ko se je prepričalo, da je bilo vabilo tožencu pravilno vročeno.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - preživnina za otroka - zvišanje preživnine - aktivna legitimacija
Ob pravilni opredelitvi preživninskega razmerja glede mladoletnega otroka je torej besede iz 79. člena ZZZDR "vsak izmed staršev..." razumeti tako, da tisti roditelj, pri katerem otrok ne živi, lahko zahteva prilagoditev preživnine spremenjenim razmeram (znižanje ali ustavitev), oziroma da lahko to zahteva vsak izmed staršev, kadar je otrok dodeljen tretji osebi ali zavodu, ne pa, da lahko namesto otroka v svojem imenu vloži tožbo za zvišanje preživnine tisti roditelj, pri katerem otrok živi.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - denarna odškodnina
Po razlagi določbe drugega odstavka 154. člena ZOR je nevarna tista dejavnost, ki v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne glede na okoliščine primera. Le ob teh ugotovitvah je možno uporabiti določbo 173. člena ZOR o objektivni odgovornosti po načelu vzročnosti. Umivanje pod tuši, čeprav skupinsko, in vračanje po mokrih tleh v garderobo ne pomeni večje nevarnosti. Nevarnost v pogojih konkretnega umivanja ne odstopa od povprečja.
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-13, 375, 385, 385/3, 386.
skupno premoženje zakoncev - revizija - razlogi za revizijo - meje revizijskega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dokazovanje višine deležev zakoncev na skupnem premoženju.
ZOR člen 174, 177, 177/2, 177/3, 200/1, 200/2. ZPP-77 člen 12, 12/3.
vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - enotna odškodnina za vse oblike negmotne škode - pravična denarna odškodnina - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Revizijsko sodišče se strinja s presojo obeh sodišč, da je toženec kot voznik osebnega avtomobila tožniku kot pešcu objektivno odškodninsko odgovoren za nastalo škodo, ker je motorno vozilo v takem razmerju nevarna stvar.
Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pri ugotavljanju tožnikovega soprispevka k nastanku škode pravilno uporabili materialnopravno določbo tretjega odstavka 177. člena ZOR. Kljub ugotovitvi o obstoju objektivne odgovornosti toženca sta pravilno ugotavljali in ugotovili tudi njegovo krivdno ravnanje oziroma njegove kršitve cestnoprometnih predpisov. Prometno nesrečo so povzročile napake obeh udeležencev, zato ni mogoče deleža oškodovanca ugotoviti iztrgano iz celote dogajanja.
ZDR (1990) člen 89. ZTPDR člen 58, 58/2. ZPP (1977) člen 393.
načelo zakonitosti - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Če delodajalec z avtonomno normo ni določil in oblikoval disciplinske kršitve kot posebno hude, za katero bi bil obvezen izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa, niti v predhodnem postopku ni bil ugotovljen obstoj hujših posledic, delavcu ni mogoče izreči disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - pravnomočnost sodbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov o razrešitvi z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in o razporeditvi na drugo delovno mesto. Tožnik se zoper ta del sodbe ni pritožil.
Ugodilo pa je zahtevku na plačilo razlike plače in na plačilo odpravnine. Sodišče druge stopnje je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.
Po načelih o formalni in materialni pravnomočnosti (333. člen ZPP/77) pravnomočna sodna odločba zavezuje stranke in sodišče. Ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da tožnik ni bil nezakonito razrešen z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in ker je bil zakonito razporejen na drugo delovno mesto, nima pravice do razlike plače (delovno mesto s posebnimi pooblastili - delovno mesto, na katerega je bil razporejen) in tudi ne do odpravnine in drugih denarnih terjatev, ki bi naj izvirale iz nezakonitih odločitev tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30921
ZPP (1977) člen 5, 393.ZPIZ člen 27, 28.
načelo kontradiktornosti - sodni postopek - pravice iz invalidskega zavarovanja - pridobitev in odmera pravic
V socialnih postopkih sodišče nima nobene možnosti, da bi na obravnavah ali drugače v postopku lahko zahtevalo sodelovanje strank. Sodišče je dolžno na podlagi določb 5. člena ZPP dati vsaki stranki možnost, da se o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke izjavi, stranka pa sama presodi, ali bo svojo pravico uveljavila ali ne. Ker je tožena stranka bila pravilno obveščena o vseh vlogah revidenta, prav tako pa je bila pravilno vabljena na vse naroke, ni sprejemljiva revidentova graja glede postopkovnih kršitev načela kontradiktornosti.