Obresti so, kadar se uveljavljajo poleg glavnice, vedno (samo) stranska terjatev, in to ne glede to, ali jih tožeča stranka zahteva od glavnice opisno s časovno opredelitvijo in navedbo obrestne mere ali v kapitaliziranem znesku (in prištete glavnici).
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja – neenotna sodna praksa – zelo hude posledice – brez razlogov – citiranje besedila
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je revidentka v reviziji le citirala besedilo 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni pa navedla konkretnih razlogov za dovoljenost revizije, pomembnih za ta primer, navedenega trditvenega in dokaznega standarda revidentka v obravnavani zadevi ni izpolnila.
mednarodna zaščita – status begunca – status subsidiarne zaščite - notranja zaščita – notranja razselitev
Dokazna ocena tožene stranke, temelječa na v odločbi in izpodbijani sodbi navedenih virih o varnostni situaciji v Kabulu in možnostih pri iskanju zaposlitve, nastanitvi in vzpostavljanju socialnih mrež v Kabulu, utemeljuje presojo tožene stranke in sodišča prve stopnje, da bi bila tožniku ob vrnitvi v izvorno državo v Kabulu zagotovljena notranja zaščita pred resno škodo in da zato ni upravičen do podelitve subsidiarne oblike zaščite.
dovoljenost revizije – revizija zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje – zavrženje revizije – pooblastilo za zastopanje – odvetnik – zastopanje po odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Sklep o vrnitvi v prejšnje stanje ni sklep, s katerim se postopek konča, zato revizija zoper njega ni dovoljena.
Z odločbo dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje je bila omejena le na postopek pred sodiščem prve stopnje. Pritožba, ki jo je zoper sodbo prve stopnje vložil z odločbo dodeljeni odvetnik, je bila zato vloga osebe brez pooblastila stranke. Določilo drugega odstavka 98. člena ZPP jasno določa, da odpravo takšne pomanjkljivosti sodišče naloži osebi, ki ni predložila pooblastila.
Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču (Vrhovnem sodišču) ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. Naslovitev (nepristojnega) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pri katerem je bila revizija po odvetniku vložena, je sestavni del uvoda revizije. Takšne napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - krivdna odgovornost - višina odškodnine – renta - strošek tuje pomoči in nege – izgubljeni zaslužek – substancirana škoda
Za t. i. substituirano škodo gre takrat, ko si oškodovanec sam povzroči škodo, da bi odvrnil nastanek škode pri drugih. V konkretnem primeru primeru pa temu ni bilo tako. Škodna nevarnost (napad bika) namreč ni grozila samo O., temveč neposredno tudi tožniku.
URS člen 121. ZDSS-1 člen 5, 5/1-f, 7. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 12, 12/3.
spor o pristojnosti - kadrovska štipendija – prekinitev pogodbe o štipendiranju – pogodbeno razmerje - javno pooblastilo
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločala z upravnim aktom v okviru izvrševanja upravne funkcije na podlagi norm javnega prava (saj za to niti ni imela javnega pooblastila), ampak je posegla v (tristransko) pogodbeno štipendijsko razmerje. Zato gre v obravnavanem primeru za spor o kadrovski štipendiji v smislu določbe f. točke prvega odstavka 5. člena ZDDS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.
dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – obstoj darila – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodbena volja strank.
Če pogodbeni namen strank ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, dednopravni učinki pogodbe z uporabo določb o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev in tudi nikakršno naknadno obračunavanje ne.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ista upravna stvar - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker odgovor na zastavljeno vprašanje izhaja že iz zakonskega besedila določbe 2. člena ZUP, ki določa, kaj se šteje za upravno zadevo, in v obravnavanem primeru pomeni, da ne gre za isto upravno zadevo, če se z eno vlogo zahteva izdaja gradbenega dovoljenja za šest objektov, z drugo pa izdaja gradbenega dovoljenja, za sedem objektov, vse pa na istih zemljiščih, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revidenti niti na stopnji verjetnosti niso izkazali, da jim bodo zatrjevane posledice nastale, tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice niso opisane in konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Da bi bile zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazane, bi moral revident navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revident posledic, ki naj bi jih imela zanj izpodbijana odločitev, ni pojasnil oziroma konkretiziral, zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - kasneje pridobljeno gradbeno dovoljenje
Sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti dejstvo, da je tožnik po izdaji sklepa o izvršbi, s katerim je odrejeno prisilno rušenje brez dovoljenja zgrajenih objektov, za del teh objektov pridobil gradbeno dovoljenje. Sodišče presoja zakonitost akta, glede na dejansko in pravno stanje ob izdaji upravnega akta. Kasneje pridobljeno gradbeno dovoljenje pa lahko vpliva na samo izvršbo, o čemer odloči pristojni inšpekcijski organ.
ZSZ/84 člen 58, 62. ZUreP-1 člen 179, 180. ZGO-1 člen 218, 218b, 218c, 218d.
dovoljena revizija – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - gokart steza in zelenica – objekt za šport in rekreacijo - gradbeni inženirski objekt - zazidano stavbno zemljišče
Glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje, v obravnavani zadevi gokart steza in zelenica predstavljata prostorsko in funkcionalno povezano površino in s tem celoto, na kateri revident opravlja poslovno dejavnost športa in rekreacije. Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča treba šteti, da gokart steza in zelenica skupaj tvorita en objekt za šport in rekreacijo in s tem en gradbeni inženirski objekt, ki se glede na določbe 218. in 218. b člena ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča.
ZMZ člen 30, 51, 51/1-4, 51/4, 63, 63/1. ZUP člen 100, 100/2.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - predaja varni tretji državi – begosumnost - štetje rokov
Predmet presoje v obravnavani zadevi so le razlogi za izdajo sklepa o omejitvi gibanja. S tem sklepom pa je tožena stranka preprečila tožniku nezakonito prehajanje državnih meja in to tudi pravilno obrazložila. Po presoji Vrhovnega sodišča so razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v sklepu o omejitvi gibanja, ustavno dopustni cilji omejevanja tožnikove osebne svobode, zato je izpodbijani sklep zakonit.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - zastaranje terjatev poslovno nesposobnih oseb - fizična oseba - pravna oseba
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe drugega odstavka 362. člena OZ o tem, da se ta določba ne uporablja za tek zastaranja poslovno nesposobnih pravnih oseb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002289
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/1, 58. ZPP člen 7, 7/1.
dopuščena revizija – prodajna pogodba - oblika pogodbe – dogovor o obliki pogodbe - pravna podlaga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – ničnost pogodbe in usoda sporazuma o zavarovanju terjatve iz pogodbe
Revizija dopusti o pravnih vprašanjih:
- vplivu neupoštevanja dogovorjene oblike na veljavnost pogodbe;
- ali je sodišče prve stopnje kršilo prvi odstavek 7. člena ZPP s tem, ko je ugotovilo, „da je namen pogodbenic glede dogovorjene oblike iskati v ekonomskem razlogu“, sodišče druge stopnje pa s tem, ko v pritožbi uveljavljane kršitve ni saniralo;
- ali ima ugotovitev, da je prodajna pogodba brez pravnega učinka, za posledico ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve iz te pogodbe.
skupščina delniške družbe (d. d.) - soglasje skupščine – prenos najmanj 25 odstotkov premoženja družbe – veljavnost pogodbe – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali bi moralo biti soglasje skupščine iz prvega odstavka 330. člena ZGD-1 (pred novelo ZGD-1A) dano pred sklenitvijo pogodbe o prenosu najmanj 25% premoženja družbe oziroma ali bi lahko bilo dano tudi naknadno?
Ali bi morala biti v primeru, če je bilo soglasje dano naknadno, pogodba sklenjena pod odložnim oziroma razveznim pogojem?
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS0017200
OZ člen 125, 333. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - stvarne pravice - dogovor o skupni poti - obligacijski dogovor lastnikov nepremičnin - preklic dogovora - načelo relativnosti - upravni postopek - upravna odločba - lokacijsko dovoljenje
Dogovor o skupni dovozni poti do predvidenih treh novogradenj je bil pogoj za pridobitev skupne lokacijske dokumentacije in soglasja h gradnji s strani občine, za to dovozno pot pa sta tožnica in prva toženka odstopili vsaka enak del svojega zemljišča. Njun dogovor je tako postal sestavni del lokacijskih dovoljenj oziroma drugih upravnih aktov, potrebnih za gradnjo objektov. Ugotovljena vsebina v upravnem postopku doseženega dogovora in za potrebe gradenj določen status zemljišča (dovozna pot) namreč ne daje podlage za sklepanje o časovno ne določenem razmerju med strankama, pač pa ravno nasprotno omogoča (samo) tako razlago, da dogovor o skupni poti za dostop do novogradenj velja, dokler te gradnje stojijo oziroma dokler se okoliščine ne spremenijo tako, da je dostop do njih mogoč na drugačen način od dogovorjenega in določenega v upravnih aktih.
Čeprav stranki s tem stvarne pravice nista pridobili, pa njunega dogovora vendarle ni mogoče (enostavno) opredeliti v skladu z načelom relativnosti iz 125. člena OZ kot pogodbo, ki ustvarja zgolj pravice in obveznosti za pravdni stranki. Drugačno naravo ima (ravno) zato, ker je bil dosežen v upravnem postopku, njegova vsebina pa nato povzeta v lokacijsko dokumentacijo, s čimer je pravzaprav postal njen sestavni del. S tem je njun dogovor „presegel“ zgolj obligacijsko zavezo in postal zavezujoč tudi kot del upravne odločbe – lokacijskega dovoljenja. Bistvo odločbe pa vendarle ni v ureditvi razmerja prav te osebe, pač pa glede določene stvari.