IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00068300
ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/1-1, 90/1-2, 90/3, 90/4.
izbris vknjižbe hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - pogodbena hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe
Če je pridobil izvršilni upnik hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi in je bila ta vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (kar ni primer te zadeve), sodišče hkrati z dovolitvijo izbrisa zaznambe izvršbe dovoli tudi izbris hipoteke, kar izhaja iz tretjega odstavka navedenega člena. Če pa gre za pogodbeno hipoteko, sodišče na podlagi teh listin dovoli le izbris zaznambe izvršbe. Ko je zaznamba izvršbe izbrisana, lahko upravičena oseba predlaga izbris hipoteke na podlagi vseh listin, ki so po zakonu podlaga za izbris hipoteke.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen
Pritožbena trditev, da znak kaznivega dejanja preslepitve drugega ni ustrezno opredeljen v konkretnem delu obtožnice, ni utemeljen. V konkretnem delu obtožnice so namreč navedena vsa tista ravnanja obtoženega, ki so oškodovanca preslepila, da je za obtoženega opravljal podizvajalska dela in ves čas verjel, da mu bo obtoženi plačal, ob dejstvu, da je oškodovanec že v preteklosti delal za obtoženca, mu ves čas plačeval manjše zneske, ki so bili plačani z zamudo, da mu je kazal slike nove hiše, s čimer je utrjeval oškodovančevo prepričanje, da ima zadostna premoženjska sredstva, ob tem, da mu je zamolčal, da so njegovi bančni računi obremenjeni s sklepi o izvršbah, da je stanje na njegovih računih pri Banki X. in Banki Y. d.d. pozitivno zgolj iz razloga nakazil gotovine, stanje na računu pri Banki W. pa celo negativno, pri čemer je opisano, da je obtoženi v kritičnem obdobju z bančnega računa dvigoval gotovino, v zneskih, ki so presegali zneske po posameznih izstavljenih računih.
Glede na pritožbeno neizpodbito ugotovitev, da dogovor iz leta 1985 spornih 6 nepremičnin, ni obsegal, je pravilen tudi nadaljnji zaključek, da pok. A. A. glede spornih 6 nepremičnin, ni bil v dobri veri. Zato pogoji za priposestvanje niso izkazani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00067564
URS člen 25. ZIZ člen 13, 15,17, 19, 20, 20a, 40, 40/5, 42, 42/1, 42/2, 55, 55/1, 55/1-3, 71, 71/1, 71/1-7. ZGD-1 člen 52, 52/2, 52/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravnomočnost in izvršljivost odločbe - nesuspenzivnost pritožbe - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Upoštevaje načelo formalne legalitete je izvršilno sodišče strogo vezano na izvršilni naslov, kar pomeni, da se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Takšen pomen tega načela sicer pravilno navaja tudi pritožba, prav tako ima dolžnik prav, da izvršilno sodišče mora presojati pravno upoštevne ugovorne razloge, med katere sodi tudi razlog, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče lahko oziroma celo mora ugotavljati pravilnost danega potrdila o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Da temu ni tako, izhaja iz določb petega odstavka 40. člena ZIZ in 42. člena ZIZ. V petem odstavku 40. člena ZIZ je določeno, da mora upnik predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Pristojnost v zvezi z izdajo oziroma razveljavitvijo potrdila o izvršljivosti odločbe je dalje urejena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZIZ. Zakon določa: – da potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločil o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena ZIZ) in – da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (drugi odstavek 42. člena ZIZ). Iz citiranih določb torej izhaja, da je tako za izdajo potrdila o izvršljivosti kot tudi za njegovo razveljavitev pristojno tisto sodišče oziroma organ, ki je izdal samo odločbo, v zvezi s katero se potrjuje izvršljivost.
Okoliščina, da je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti izvršilnega naslova, je v ZIZ (ki se primarno uporablja v izvršilnem postopku) določena kot eden od razlogov, ki lahko utemeljijo odlog izvršbe.
Storilčev odnos do protipravnega ravnanja je razviden tudi iz okoliščine, ali in kolikokrat je že bil obsojen za kazniva dejanja, pri čemer ne more biti bistvenega pomena, ali so bila dejanja istovrstna ali različna, in tudi ni mogoče razlagati, da je storilec lahko obsojen zaradi več različnih kaznivih dejanj, pa bo naslednja obsodba ponovno pogojna, ker za to dejanje še ni bil obsojen.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069700
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 351, 352. ZGD-1 člen 135. ZIZ člen 243. OZ člen 417, 427, 427/1, 428, 429, 430, 431, 1022, 1022/2.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - družbenik izbrisane družbe kot dolžnik - subsidiarna odgovornost družbenikov v primeru stečaja - subsidiarna odgovornost - hipotekarno jamstvo - hipotekarno zavarovanje - hipoteka - poroštvo - neplačevitost dolžnika - izbris stečajnega dolžnika iz registra - načelo akcesornosti - odstop od načela akcesornosti - prenehanje hipoteke - pripoznava dolga - prevzem dolga - cesija - sprememba dolžnika v obligacijskem razmerju - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - zavarovanje tujega dolga
Pritožba ima prav, da v konkretnem primeru upnica od začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. dalje ni imela več pravice izterjevati davčnega dolga od dolžnika A. A. na podlagi osebne odgovornosti le-tega za obveznosti navedene družbe. Vendar, kot rečeno, pravni temelj za vodenje predmetne izvršbe za izterjavo davčnega dolga v obravnavani zadevi ni subsidiarna osebna odgovornost družbenika A. A. za obveznosti (sedaj že izbrisane) družbe A. k. d., temveč je podlaga dolžnikovo hipotekarno jamstvo na solastnem deležu do 1/3 na nepremičnini ID znak št. 01, do katerega je upnica upravičena na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015.
Zgolj dejstvo začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. na pravni položaj A. A. kot hipotekarnega dolžnika oziroma na njegovo odgovornost za poplačilo upničine terjatve s solastnim deležem do 1/3 nepremičnini, na kateri ima upnica prisilno hipoteko, v ničemer ne vpliva. Ko gre za hipoteko za tuj dolg, se namreč vzpostavi pravno razmerje kot pri poroštvu. S to razliko, da jamči zastavitelj za tujo obveznost z vrednostjo zastavljene stvari, porok pa z vsem svojim premoženjem. Po določilu drugega odstavka 1022. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Gre za odstop od načela akcesornosti zaradi varstva upnika. Poroštvo naj bo torej kot sredstvo osebnega zavarovanja učinkovito jamstvo za primer neplačevitosti glavnega dolžnika. Dosledna uveljavitev načela akcesornosti v takih primerih bi v celoti izničila smisel poroštva, zaradi česar je v tem pogledu odmik od akcesornosti več kot utemeljen. Celo v primeru, ko glavni (osebni) dolžnik po koncu stečaja že preneha, to na pravni položaj poroka oziroma hipotekarnega dolžnika ne vpliva. Po novejšem stališču sodne prakse namreč obveznosti kapitalske gospodarske družbe z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, zaradi načela akcesornosti pa tudi poroštvo oziroma hipoteka – kot omejeno poroštvo – ne prenehata. Drugačno stališče bi v celoti izničilo smisel zavarovanja (za tuj dolg) ter upniku onemogočilo zavarovanje tveganja neizpolnitve ravno v primerih, ko so takšna tveganja najpogostejša.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - neupoštevanje prepoznih navedb - druga pripravljalna vloga tožene stranke - konkretizacija pritožbenih navedb - pomanjkljive trditve - pravica do izjave - odločitev o pravdnih stroških
Stranke v sporih majhne vrednosti v svoji (drugi) pripravljalni vlogi ne smejo navajati novih dejstev in dokazov, razen če je to nujno zaradi novih dejstev, ki jih je v svoji predhodni vlogi podala nasprotna stranka. Toženka v pritožbi trdi, da naj bi bila v obravnavanem primeru podana prav takšna situacija. Njene navedbe iz druge pripravljalne vloge naj bi pomenile odgovor na v drugi pripravljalni vlogi podane tožničine navedbe. Vendar pa pritožnica ob tem ne pojasni, katerih njenih navedb in dokazov naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo. Da bi lahko višje sodišče presodilo, ali so na novo zatrjevana dejstva res predstavljala odgovor na navedbe nasprotne stranke iz predhodne vloge ali pa je morebiti toženka z drugo vlogo dopolnjevala pomanjkljive navedbe iz svoje prve vloge, bi morala toženka pojasniti, za katera (konkretna) zatrjevana dejstva sploh gre.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067447
KZ-1 člen 18, 227, 227/1, 227/2. ZOPOKD člen 4, 4-3. ZKP člen 257, 258.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pravica do učinkovite obrambe - opis kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - čas izvršitve kaznivega dejanja - prepovedana posledica - velika premoženjska škoda - materialni pogoj odgovornosti pravne osebe - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju - strokovna pomoč - insolventnost družbe
Očitna ekonomska nerazumnost pogodbe, ki je neposredno povzročila izpad prihodkov družbe C. d.o.o., hkrati pa onemogočila ustrezno odmeno v obliki plačila kupnine, konkretno očitano izvršitveno ravnanje določa kot "drugo goljufivo dejanje", primerljivo s prodajo premoženja po nerealni ceni oziroma sploh brez odmene v pogojih grozečega stečajnega postopka nad družbo kot dolžnikom.
V sodbenem izreku je nastajanje velike premoženjske škode upnikom časovno zamejeno od januarja do decembra 2015, kar je v skladu z abstraktnim dejanskim stanom, ki določa prepovedano posledico kot posledico trenutnega izvršitvenega ravnanja, ne izključuje pa, da nastaja sukscesivno, z vsakim mesečnim izostankom plačila najemnin družbi C. d.o.o. kot bivšemu lastniku objekta.
Trenutnost izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja pomeni tudi, da prepovedana posledica nastane naenkrat kot neposredna posledica izvršitvenega ravnanja.
Pritožba zmotno enači položaja strokovne pomočnice obrambe in izvedenke, saj je prva pomoč obtožencu, da svoj zagovor podkrepi s strokovnimi stališči, druga pa pomočnik sodišča pri razreševanju strokovno zahtevnih vprašanj pri nalogi popolnoma in po resnici ugotoviti odločilna dejstva v postopku tako v škodo kot v korist obtoženca. Očitno je, da je položaj strokovnjakinje in izvedenke v izhodišču drugačen v tolikšni meri, kot se v bistvenem razlikujeta položaj obtoženca kot stranke v postopku in položaj sodišča kot tistega, ki odloča o različnih tezah strank v postopku.
V napadeni sodbi je sicer sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se pridobitev premoženjske koristi veže na opis kaznivega dejanja, očitanega obtožencu B. B., ki z obtoženo pravno osebo ni bil v takem odnosu, na podlagi katerega bi se lahko vzpostavila njena kazenska odgovornost; vendar pa zmotno zaključilo, da je konkretizacija materialnega pogoja kazenske odgovornosti pravne osebe v smislu prispevka njenih vodstvenih oziroma nadzornih organov nujen del opisa njej očitanega kaznivega dejanja.
Materialnega pogoja kazenske odgovornosti pravne osebe v smislu konkretizacije prispevka njenih vodstvenih oziroma nadzornih organov k storitvi kazenskega dejanja ni treba vključiti v opis očitka zoper pravno osebo, ga pa je pred zaključkom, da je kazenska odgovornost pravne osebe dokazana, treba ugotoviti.
DZ člen 7, 141, 141/1, 143, 157, 157/2, 157/3, 161.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - stiki mladoletnega otroka s starši - korist mladoletnega otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - tehtanje okoliščin - mnenje otroka - začasno bivanje v zavodu - javni vzgojno izobraževalni zavod
Naloga sodišča prve stopnje je bila, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, kakšna oblika stikov je v sedanjosti v največjo korist mld. A. A. Sodišče pri odločanju o stikih (prvi odstavek 141. člena DZ), kot v vseh postopkih v zvezi z otrokom (7. člen DZ), prvenstveno presoja, kako bodo najbolje varovane otrokove koristi. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Ne gre za tekmovanje med starši, temveč sodišče pretehta vse okoliščine in sprejme odločitev, ki je otroku v korist.
ZPIZ-2 člen 30, 36, 47, 85, 85/1, 85/1-4, 85/3, 85/3-4, 87, 87/1. ZPP člen 287.
nadomestilo za invalidnost - vzrok invalidnosti - odmera nadomestila - valorizacijski količnik
Ali je vzrok invalidnosti bolezen ali pa poškodba zunaj dela, na izračun nadomestila za invalidnost nima vpliva. Glede na 47. člen ZPIZ-2 bi na odmero nadomestila vplivalo le, če bi bil vzrok invalidnosti poklicna bolezen ali pa poškodba pri delu.
Za odmero nadomestila ni ključen datum začetka dela na drugem delovnem mestu, temveč datum nastanka invalidnosti.
izvršba na denarno terjatev - rubež terjatve - premoženje v tujini - vročitev sklepa o izvršbi - dolžnikov dolžnik
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje z vročitvijo pravnomočnega sklepa o rubežu na podlagi verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku s svojo oblastno funkcijo prepovedalo tujemu subjektu določena pravna dejanja. Dejansko bi na ozemlju tuje države izvajalo svojo sodno oblast.
SPZ člen 25, 31, 35. ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - nesklepčnost tožbe - zamenjava ključavnice - samopomoč - samovoljno ravnanje - način izvrševanja soposesti - izključitev iz soposesti - motenje soposesti - varstvo med več posestniki - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - pravno odločilna dejstva - dokazovanje - ekonomski interes - ugotovitveni del zahtevka - neznaten uspeh
Soposest je nekaj manj kot posest. Zato ne drži, da je tožba, ki se glasi na posest in ne soposest, nesklepčna.
Ker je samopomoč izjema od pravila o posestnem varstvu, jo je treba interpretirati izjemno restriktivno. Dejanje samopomoči mora biti zato usmerjeno v vzpostavitev prejšnjega (so)posestnega stanja. Če pa se oseba samopomoči posluži na način, da povsem prepreči izvrševanje (so)posesti, prekorači dovoljeno samopomoč.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00067561
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 965, 965/1.
izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - zavarovalna vsota - limitiranje zavarovalne vsote - izčrpanost zavarovalne vsote
Res je za pritrditi pritožniku, da je dejstvo, da je zavarovalna vsota omejena (ki je omejena že po samem zakonu) sicer obstajalo že v času odločanja pravdnega sodišča, vendar pa v času teka tega postopka ta še ni bila izčrpana, niti ni bilo znano, ali in kdaj bo do tega prišlo. Omejitev zavarovalne vsote do trenutka, ko se ta dejansko izčrpa, ni pomembna okoliščina in skladno z ustaljeno sodno prakso pomeni spremenjeno okoliščino glede na trenutek določitve obveznosti zavarovalnice. Ugovor, da je bilo zavarovalno kritje izčrpano, je tako mogoče veljavno uveljavljati v trenutku nastopa tega dejstva. Odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor prenehanja terjatve, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tega dejstva ni mogel uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, iz 8. točke prvega odstavka 55. člen ZIZ pravočasen in utemeljen, je zato tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilna.
V obrazložitvi sodbe je povsem izostala dokazna ocena storilčevega ravnanja, ko naj bi ta oškodovanko zasledoval in se vedel drzno, kar pomeni, da izpodbijana sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZFPPIPP člen 18, 22, 22/1, 22/1-2, 322, 322/1, 322/1-3, 337, 337/1, 337/2, 342. ZPP člen 3, 3/3.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe - ožje povezane osebe - konflikt interesov - skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica
Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.
napotitev dediča na pravdo - nevložitev tožbe - pogodba o preužitku - dokončanje zapuščinskega postopka - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Pritožnik, ki tudi sam priznava, da tožbe za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o preužitku ni vložil, s pritožbenimi navedbami o grdem ravnanju z mamo in o razlogih, zakaj tožbe ni vložil, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dedovanju.
Sodišče prve stopnje se je napačno oprlo na določbo prvega odstavka 185. člena ZPP in spregledalo, da je tožeča stranka z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uveljavljala t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP, pri katerem v skladu s 186. členom ZPP privolitev tožene stranke ni potrebna (ob predpostavki, da je tudi za vmesni ugotovitveni zahtevek stvarno pristojno isto sodišče ter predvidena ista vrsta postopka).
Na podlagi istih razlogov je rok že bil podaljšan, novih okoliščin in razlogov, zaradi katerih upnik prosi za podaljšanje roka, pa v predlogu ni navedel.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067278
OZ člen 262, 262/1. ZCes-1 člen 5, 5/5, 5a, 5a/1. ZPP člen 212.
prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - avtocesta in hitra cesta - stroški odvoza poškodovanega vozila - cenik - Družba za avtoceste (DARS) - zavezanec za plačilo stroškov - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - leasing motornega vozila - pasivna legitimacija - obračun stroškov - pravilnost obračuna - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - nedovoljenost informativnih dokazov - predlog za postavitev izvedenca - predlog za zaslišanje priče - višina zavarovalnine - zavrnitev dokaznih predlogov - pridržna pravica - retencijska pravica - nastanek pravice
Peti odstavek 5. člena ZCes-1 določa, da vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti poravna povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je to določbo treba uporabiti tudi v primeru, ko odvoz ovire, to je poškodovanega ali pokvarjenega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg in se nahaja na avtocesti ali hitri cesti, izvede pogodbeni izvajalec odvoza vozil.
Tovorno vozilo je bilo takoj po nesreči prepeljano k tožeči stranki po nalogu policije in brez soglasja tožene stranke, predstavnik tožene stranke pa je že dan ali dva po prometni nesreči in še večkrat v nadaljevanju zahteval vrnitev tovornega vozila. Tožena stranka je torej zahtevala vrnitev stvari, ki proti njeni volji ni bila več v njeni posesti, zato pridržna pravica skladno s prvim odstavkom 262. člena OZ ni mogla nastati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00067202
URS člen 26, 26/1. ZKP člen 502, 502/1, 502/3, 502c, 502c/3, 538, 538/1, 539, 539/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - denarna odškodnina - zaseg denarnih sredstev - zaseg denarja - ustavitev kazenskega postopka - ugovor zastaranja - subjektivni zastaralni rok - seznanjenost s škodo in storilcem - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - pomanjkanje odločilnih dejstev
Toženka ima prav, ko v pritožbi opozori, da je sodišče odločalo mimo trditvene podlage. V sodbi namreč prvo sodišče na večih mestih izpostavi, da se je pred/kazenski postopek vodil zoper tožnika ter zoper njega tudi ustavil, čeprav tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah tega ni zatrjeval. Ravno nasprotno je izrecno navajal, da se je kasnejši kazenski postopek vodil in zaključil zoper tretjo osebo. Prvo sodišče takšna zmotno ugotovljena dejstva označi celo za nesporna, kar pa po pregledu spisovne dokumentacije ne vzdrži. Toženka je tekom postopka pred prvim sodiščem večkrat opozorila, da tožnik nikoli ni bil osumljenec oziroma obdolženec v kazenskem postopku, temveč prejemnik premoženjske koristi, za katero so ob izreku ukrepa začasnega zavarovanja obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je pridobljena s kaznivimi dejanji.