ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3. ZCes-1 člen 31.a. 31-a/7.
odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost neposrednega storilca prekrška - akcesorna pridružitvena odgovornost
Pravna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
tožba za vrnitev stvari - lastninska tožba (rei vindicatio) - uporabnina - vlaganja - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v nepremičnino - dogovor - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - vzpostavitev etažne lastnine
Razmerja med graditelji in lastniki so velikokrat sorodstvena, vendar pa dogovor o vlaganjih oz. gradnji, v konkretnem primeru v izdelavi stanovanja v hiši tožnice, samo po sebi ne pomeni, da je graditelj pridobil stvarnopravno upravičenje na sporni nepremičnini. Strinjanje oz. dovoljene lastnika sporne nepremičnine (hiše) s posegi in vlaganji v njegovo nepremičnino in dopustitev bivanja v novo zgrajenem stanovanju v hiši še ni dokaz sklenitve dogovora po pridobitvi stvarnopravnih učinkov na nepremičnini. Dogovor o gradnji ne vsebuje dogovora o spremembi lastninskega stanja na nepremičnini. Dogovor o prenosu lastništva mora biti izrecen, jasen in konkreten ter odraz volje obeh strank.
Ker je torej tožnica izključna lastnica sporne nepremičnine s stavbama, toženca pa sta v njej brez veljavnega pravnega naslova, je tožnica upravičena zahtevati vračilo tistega dela nepremičnine, ki ga uporabljata ali souporabljata (92. člen SPZ). Zato je podana podlaga za ugoditev reinvidikacijskemu zahtevku. Ob tem, da tožnica ne trdi, da bi toženca njeno lastninsko pravico vznemirjala še s čim drugim kot z odvzemom, je tožba na podlagi navedene zakonske določbe utemeljena.
V postopku po prvem odstavku člena 8 ZPrCP je breme dokazovanja na storilcu – na lastniku vozila, da le-ta s predložitvijo razbremenilnih dokazov izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva. Skladno z izoblikovano sodno prakso mora namreč storilec za ovrženje zakonske domneve iz 8. člena ZPrCP ne le predlagati materialnopravne dokaze oziroma zanikati prekršek, temveč z aktivnim sodelovanjem storiti vse kar lahko, da sam predloži dokaz, ki ga lahko pridobi.
ZVMS člen 36, 36/5, 96, 96/1. Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (2006) člen 15, 15/4, 15/6.
zakonski znaki prekrška - pravica do učinkovite obrambe - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija prekrška
Člen 36 Zakona o veterinarskih merilih skladnosti ureja uporabo zdravil s strani veterinarja. Po petem odstavku navedenega člena morajo osebe voditi evidence, ki so določene s predpisi Skupnosti oziroma ki jih predpiše minister. Navedene evidence so predpisane v 15. členu Pravilnika, ki ureja dnevnik veterinarskih posegov in se glede na jasno in izrecno dikcijo določbe nanaša izrecno na gospodarstva, kjer so ali se redijo živali za proizvodnjo živil.
ZDZdr člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 43, 43/1, 53, 69, 71.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševno zdravje - duševna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - zmožnost presoje realnosti - shizofrenija - medicinska dokumentacija - dokaz s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - ambulantno zdravljenje - bolnišnično zdravljenje - ogroženost življenja
Po mnenju izvedenca je trenutno nujno potrebno bolnišnično zdravljenje zaradi uvedbe ustrezne terapije in diagnostičnih postopkov. Pritožnica bolnišnično zdravljenje zavrača. Zaradi neuvedenega zdravljenja še nima zadostnega uvida v svojo zdravstveno stanje, in zato ji ni mogoče slediti, da je že pripravljena in sposobna slediti ambulantnemu zdravljenju.
Tako potrdilo z dne 13. 12. 2022, kot v priznanje in izvršitev predložena odločba tujega prekrškovnega organa z dne 13. 10. 2021, se nanašata na osebo A. A. Pritožba utemeljeno opozarja, da se izpodbijani sklep glasi na napačno osebo.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - plačilo kazni - dokazilo o plačilu
Storilec je k pritožbi predložil potrdilo, da je tujemu prekrškovnemu organu na račun, naveden na odločbi plačal 85,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je skladno s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU glede na k pritožbi predloženo dokazilo o plačilu, pri prekrškovnemu organu Republike Avstrije opravilo poizvedbe v zvezi s pritožbeno zatrjevanim plačilom.
prodaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - cenitev premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena
Upraviteljica je za drugo prodajo izklicno ceno uskladila z ločitvenim upnikom, pri čemer izklicna cena predstavlja 90 % ocenjene tržne vrednosti. Glede na predlagani način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) in glede na dejstvo, da je cena samo za 10 % nižja od predlagane pri prvi prodaji, ni nobene potrebe po ponovni cenitvi premoženja, ki bi samo podaljšala postopek, saj bo razplet na javni dražbi pokazal, kakšen je dejanski interes potencialnih kupcev za nakup.
Zaslišanje storilca pomeni uresničitev njegove ustavne pravice (29. člen Ustave) do izjave, je njegova procesna pravica in je lahko omejena samo z zakonom (takšna izjema je tudi drugi odstavek 69. člena ZP-1). Zato je ob tem, ko je storilec v ZSV zatrjeval nezakonito izvedbo postopka preizkusa alkoholiziranosti in izrecno zahteval svoje zaslišanje in ko je sodišče prve stopnje storilca kar 6 krat vabilo na zaslišanje, storilec pa je vsak svoj izostanek opravičil, zaključek sodišča prve stopnje, da njegovo zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev, neprepričljiv. Prav tako neprepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa opravičila storilca pomenijo izmikanje odgovornosti, zlasti ob dejstvu, da glede na spisovne podatke pritožba utemeljeno opozarja, da je na naroku dne 4. 4. 2022 zaslišani zdravnik A. A. zdravstvene težave storilca potrdil, zakaj pa sodišče šteje opravičila v zvezi s službenimi obveznostmi za izmikanje odgovornosti, pa iz izpodbijane sodbe argumentirano ne izhaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00070034
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 49, 51, 51/1, 51/1-2. ZKP člen 450a, 450a/5.
resna grožnja za javni red ali javno varnost - pogajanja o priznanju krivde - izgon tujca iz države - obteževalne in olajševalne okoliščine
Okoliščina, da je tujec izvršil kaznivo dejanje, sama po sebi ne zadostuje za njegov izgon iz države, saj bi v tem primeru ta stranska kazen avtomatično sledila vsaki obsodbi tujca za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen več kot dve leti zapora. Prvostopenjsko sodišče ni navedlo nobene osebne okoliščine na strani obtožencev, ki bi pomenila resno grožnjo za javni red ali javno varnost.
Peti odstavek 450.a člena ZKP določa, da če do sklenitve sporazuma ne pride, se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja oziroma zakaj ta pogajanja niso bila uspešna.
Pritožba ponavlja očitke napačne ugotovitve dejanskega stanja ter nepopolne oziroma napačne dokazne ocene, kar naj bi sodišče zagrešilo v primarnem, pravnomočno zaključenem postopku, kar pa nista dovoljena obnovitvena razloga.
Namen obrazložitve odredb je v naknadni sodni kontroli odrejenih ukrepov - preverjanju vsebinskih predpostavk za njihovo odreditev, njihove primernosti, nujnosti in sorazmernosti.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče prve stopnje je bilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP dolžno prekiniti postopek, ker je ugotovilo, da je bil zoper tožnika uveden postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, postopek pa še ni zaključen.
Navzkrižje interesov je namreč zakonski zadržek za imenovanje skrbnika, v skladu s 3. alinejo 241. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).
S postavitvijo hčere nasprotnega udeleženca za skrbnika, je sodišče prve stopnje, po mnenju sodišča druge stopnje, učinkovito zavarovalo pravice in koristi nasprotnega udeleženca.
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede.
Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni opredelilo oziroma ni konkretizirano opredelilo, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zapisnik - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
Ob tem, ko je izvedenec sicer ocenjeval, da pri tožniku ni bilo znakov za hitro, nenadno ishemijo, in je zapora arterije nastajala postopoma, kot tudi, da je bila prekrvavitev ocenjena kot dobra, po operaciji pa je prišlo do izboljšanja, zaradi česar se ni posumilo na možno zaporo, ker ni bilo nobenih kliničnih znakov, izvedenec pa tudi ni mogel natančno povedati, kdaj je prišlo do zapore poplitealne arterije, siceršnje pojasnilo izvedenca, da se stanje poškodovanca običajno preverja enkrat dnevno, in se pogosto, če ni sprememb, stanje ne zabeleži, ne pomeni nujno, da se tožnikove prekrvavitve ni spremljalo na način, kot je potreben v skladu z medicinsko doktrino. Ker pa je sodišče sledilo tudi njegovi nadaljnji oceni, da pri delovanju drugotoženke ni šlo za ravnanje v nasprotju z zdravniškimi pravili, ampak za napačno presojo lečečih zdravnikov (zaključek torej ne potrjuje pravilnosti ravnanja), ne da bi razjasnilo, ali je takšno napačno presojo zdravnikov šteti za opravičljivo zmoto ali ne (kar v slednjem primeru pomeni zdravniško napako), je preuranjeno štelo, da toženkama v tem delu ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in da zato ne gre za zdravniško napako v smislu odškodninske odgovornosti toženk.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - depresivne motnje - ogroženost zdravja
Udeleženčeva ravnanja so trenutno pod vplivom bolezenske simptomatike (depresivnih simptomov hude stopnje, ki so se v zadnjem času stopnjevali) in zato sebe in okolice ne presoja realno in tudi ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
Dejstvo, da se je pred mesecem dni porezal po roki in bil zato pregledan v ambulanti UPK ter hoja po tirih, s katero je povzročil ustavitev vlaka in intervencijo policije, kaže ravno na nesposobnost realne presoje in nesposobnost obvladovati svoja ravnanja.
KZ člen 111, 111/1-3, 112, 112/1, 112/3, 112/6. ZKP člen 184, 184/2.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - zastaranje kazenskega pregona - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - procesno dejanje, ki pretrga zastaranje - identiteta storilca in kaznivega dejanja - dopolnitev preiskave - rok instrukcijske narave
Učinek pretrganja zastaranja ima lahko tudi predlog za pridobitev bančnih podatkov po 156. členu ZKP, vendar pa je pri tem potrebno ugotoviti, na katerega storilca se predlog nanaša in na katero konkretno kaznivo dejanje. Zaključki sodišča prve stopnje, da se predlog tožilstva in odredba sodišča za pridobitev bančnih podatkov nanašata na drugo kaznivo dejanje in ne na kaznivo dejanje, ki je predmet tega kazenskega postopka, so pravilni.