tožba na predodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - pogoji za spremembo odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - naknadno spremenjene okoliščine
V skladu s četrtim odstavkom 138. člena DZ izda sodišče novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 95/2018 z dne 14. 6. 2018 je treba določbo razlagati ob upoštevanju dejstva, da se življenjske okoliščine nenehno spreminjajo ter da vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka. Iti mora za spremembo bistvenih pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.
Sodišče ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.
Ker v konkretni zadevi dokazni postopek ni pokazal bistveno spremenjenih okoliščin ali da bi bil otrok pri očetu kakorkoli ogrožen, ni bilo nobene potrebe, da bi se na novo ugotavljalo na strani katerega od staršev so boljše kapacitete za vzgojo in varstvo mladoletnega A. A., zato s tem v zvezi tudi ni bilo nobene potrebe po postavitvi izvedenca klinične psihologije. Zgolj dejstvo, da je otrok sedaj starejši, ni tista bistveno spremenjena okoliščina, ki bi pogojevala ponovno tehtanju okoliščin glede dodelitve otroka.
ZPP člen 15, 15/3, 19, 19/1, 163, 163/4. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZDSS-1 člen 3, 3/2.
stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - odločitev o stroških postopka - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Sodišče prve stopnje ob odločanju o glavni stvari o stroških postopka po temelju ni odločilo. Odločilo je le o tem, da bo o stroških postopka odločeno po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom. Zato pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper izpodbijani sklep o stroških postopka, ki ga je izdal strokovni sodelavec.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - plačilo kazni - dokazilo o plačilu
Storilec je k pritožbi predložil potrdilo, da je tujemu prekrškovnemu organu na račun, naveden na odločbi plačal 85,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je skladno s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU glede na k pritožbi predloženo dokazilo o plačilu, pri prekrškovnemu organu Republike Avstrije opravilo poizvedbe v zvezi s pritožbeno zatrjevanim plačilom.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068689
ZDR člen 184. OZ člen 179, 179/2. ZDR-1 člen 179, 179/1. ZPP člen 8.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - delna sprememba izpodbijane sodbe - vzročna zveza - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zadostna trditvena podlaga - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - denarna renta
Sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo s strani izvedenca ugotovljenega strahu zaradi negotovosti v zvezi z nezmožnostjo opravljanja dela steklobrusilke. Tožnica je v posledici neustreznih pogojev opravljanja dela (tudi prekomernih obremenitev) trpela številne zdravstvene težave, zaradi katerih je (utemeljeno) skrbela za svoje zdravje, izid s tem povezane diagnostike in zdravljenja in za s tem povezano morebitno nezmožnost nadaljnjega opravljanja svojega poklica steklobrusilke, ki je prav tako del sekundarnega strahu, kot strahu, ki ga oškodovanec trpi med zdravljenjem.
Upoštevaje trajne posledice, ki tožnici v res velikem in pomembnem obsegu zmanjšujejo kvaliteto življenja, saj gre za omejitve pri najbolj osnovnih in vsakodnevnih življenjskih opravilih ter (predvsem) pri uporabi rok, kot tudi starost tožnice (55 let) ter dejstvo, da je k omejitvam, ki jih trpi tožnica v posledici težav z vratom in hrbtom, delovno okolje prispevalo največ polovico, po stališču pritožbenega sodišča utemeljuje ugoditvi pritožbe tožnice in delno spremembo sodbe.
Tako potrdilo z dne 13. 12. 2022, kot v priznanje in izvršitev predložena odločba tujega prekrškovnega organa z dne 13. 10. 2021, se nanašata na osebo A. A. Pritožba utemeljeno opozarja, da se izpodbijani sklep glasi na napačno osebo.
poenostavljena prisilna poravnava - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - seznam navadnih terjatev - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti
Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da svoje obveznosti v zvezi s predložitvijo posodobljenega seznama terjatev v zakonskem roku ni izpolnil, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo poenostavljeno prisilno poravnavo. Ni pa bila dolžnost sodišča prve stopnje dolžnika opozoriti oziroma pozivati na izpolnitev te njegove obveznosti, saj le-ta in posledica njene opustitve izrecno izhajata iz jasne zakonske določbe četrtega in šestega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Takšna zakonska določba terja od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost pri poslovanju. Če ima dolžnik kot predlagatelj resen interes za postopek poenostavljene prisilne poravnave, procesna skrbnost od njega terja, da pravočasno in skrbno preveri, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje takšnega postopka, in sodišču pravočasno predloži zahtevan posodobljeni seznam terjatev z vsebino in prilogami, kot jih zahteva četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP. Sodišče pa je dolžno le preizkusiti, ali je predložen posodobljen seznam terjatev pravočasen in popoln. Vsakršna drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zakona.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dokazna ocena
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena prepozno, saj je tožniku bila odpoved vročena 11. 1. 2022 (odpoved puščena v hišnem nabiralniku), 30-dnevni rok za vložitev tožbe pa je iztekel 10. 2. 2022, tožbo pa je tožnik vložil priporočeno po pošti dne 14. 2. 2022.
ureditev stikov - stiki med starši in otrokom - spor iz razmerij med starši in otroki - izvrševanje stikov z otrokom - stiki med šolskimi počitnicami - določitev obsega stikov - določitev stikov s sodno poravnavo - največja korist otroka - dokazni postopek - konfliktnost med starši - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - stroški preživljanja - stroški nepravdnega postopka - načelo prostega preudarka
Dokazni postopek ni potrdil pavšalnih pritožbenih trditev predlagatelja, da nasprotna udeleženka ne poskrbi ustrezno za razvojne, osnovne, biološke in funkcionalne potrebe otrok, niti da bi nasprotna udeleženka predlagatelju onemogočala stike z otroki.
Res ima predlagatelj višje stroške zaradi prevozov, vendar pa je skrb in varstvo za tri otroke v pretežni meri še vedno na nasprotni udeleženki, zaradi česar ima tudi manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek.
Sodišču pri urejanju stikov ni potrebno in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo vplivala oziroma, ki bo lahko vplivala na izvrševanje stikov, zato tudi telefonskih stikov ni smiselno določneje opredeliti.
ZPrCP člen 13, 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55. ZUP člen 80. ZNPPol člen 45, 45/3.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - dokazna ocena listin in zapisnikov - zapisnik kot javna listina
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
ZDZdr člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 43, 43/1, 53, 69, 71.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševno zdravje - duševna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - zmožnost presoje realnosti - shizofrenija - medicinska dokumentacija - dokaz s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - ambulantno zdravljenje - bolnišnično zdravljenje - ogroženost življenja
Po mnenju izvedenca je trenutno nujno potrebno bolnišnično zdravljenje zaradi uvedbe ustrezne terapije in diagnostičnih postopkov. Pritožnica bolnišnično zdravljenje zavrača. Zaradi neuvedenega zdravljenja še nima zadostnega uvida v svojo zdravstveno stanje, in zato ji ni mogoče slediti, da je že pripravljena in sposobna slediti ambulantnemu zdravljenju.
Pritožnik namreč z izpostavljanjem pristojnosti sodišča po domicilnem principu posredno utemeljeno izpodbijanemu sklepu očita obremenjenost z bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku, ker iz izpodbijanega sklepa ne izhaja odločitev o preklicu odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene KT v cestnem prometu. Zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka se za to pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti takšnih plačilnih nalogov oziroma odločb, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke.
Pritožba ponavlja očitke napačne ugotovitve dejanskega stanja ter nepopolne oziroma napačne dokazne ocene, kar naj bi sodišče zagrešilo v primarnem, pravnomočno zaključenem postopku, kar pa nista dovoljena obnovitvena razloga.
Navzkrižje interesov je namreč zakonski zadržek za imenovanje skrbnika, v skladu s 3. alinejo 241. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).
S postavitvijo hčere nasprotnega udeleženca za skrbnika, je sodišče prve stopnje, po mnenju sodišča druge stopnje, učinkovito zavarovalo pravice in koristi nasprotnega udeleženca.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zapisnik - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
Ob tem, ko je izvedenec sicer ocenjeval, da pri tožniku ni bilo znakov za hitro, nenadno ishemijo, in je zapora arterije nastajala postopoma, kot tudi, da je bila prekrvavitev ocenjena kot dobra, po operaciji pa je prišlo do izboljšanja, zaradi česar se ni posumilo na možno zaporo, ker ni bilo nobenih kliničnih znakov, izvedenec pa tudi ni mogel natančno povedati, kdaj je prišlo do zapore poplitealne arterije, siceršnje pojasnilo izvedenca, da se stanje poškodovanca običajno preverja enkrat dnevno, in se pogosto, če ni sprememb, stanje ne zabeleži, ne pomeni nujno, da se tožnikove prekrvavitve ni spremljalo na način, kot je potreben v skladu z medicinsko doktrino. Ker pa je sodišče sledilo tudi njegovi nadaljnji oceni, da pri delovanju drugotoženke ni šlo za ravnanje v nasprotju z zdravniškimi pravili, ampak za napačno presojo lečečih zdravnikov (zaključek torej ne potrjuje pravilnosti ravnanja), ne da bi razjasnilo, ali je takšno napačno presojo zdravnikov šteti za opravičljivo zmoto ali ne (kar v slednjem primeru pomeni zdravniško napako), je preuranjeno štelo, da toženkama v tem delu ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in da zato ne gre za zdravniško napako v smislu odškodninske odgovornosti toženk.
postopek v sporu majhne vrednosti - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - vročitev tožbe v odgovor - datum vročitve - vročilnica kot javna listina - osebna vročitev - fikcija vročitve
Ena od posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti je fikcija pripoznave zahtevka, ki nastopi, kadar je tožencu tožba pravilno vročena, a nanjo ne odgovori. Sodbo, izdano na podlagi fingirane pripoznave, je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
KZ člen 111, 111/1-3, 112, 112/1, 112/3, 112/6. ZKP člen 184, 184/2.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - zastaranje kazenskega pregona - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - procesno dejanje, ki pretrga zastaranje - identiteta storilca in kaznivega dejanja - dopolnitev preiskave - rok instrukcijske narave
Učinek pretrganja zastaranja ima lahko tudi predlog za pridobitev bančnih podatkov po 156. členu ZKP, vendar pa je pri tem potrebno ugotoviti, na katerega storilca se predlog nanaša in na katero konkretno kaznivo dejanje. Zaključki sodišča prve stopnje, da se predlog tožilstva in odredba sodišča za pridobitev bančnih podatkov nanašata na drugo kaznivo dejanje in ne na kaznivo dejanje, ki je predmet tega kazenskega postopka, so pravilni.