ZDZdr člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 43, 43/1, 53, 69, 71.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševno zdravje - duševna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - zmožnost presoje realnosti - shizofrenija - medicinska dokumentacija - dokaz s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - ambulantno zdravljenje - bolnišnično zdravljenje - ogroženost življenja
Po mnenju izvedenca je trenutno nujno potrebno bolnišnično zdravljenje zaradi uvedbe ustrezne terapije in diagnostičnih postopkov. Pritožnica bolnišnično zdravljenje zavrača. Zaradi neuvedenega zdravljenja še nima zadostnega uvida v svojo zdravstveno stanje, in zato ji ni mogoče slediti, da je že pripravljena in sposobna slediti ambulantnemu zdravljenju.
vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - skrajna sila - zdravniški pregled
Pogoji za skrajno silo niso podani, ker bi nevarnost, ki je grozila (zamuda na zdravniški pregled) obdolženec lahko odvrnil kako drugače, npr. s klicem v zdravstveni dom, da bo zamudil ali tako, da si naroči prevoz s taksijem.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3. ZCes-1 člen 31.a. 31-a/7.
odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost neposrednega storilca prekrška - akcesorna pridružitvena odgovornost
Pravna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
tožba za vrnitev stvari - lastninska tožba (rei vindicatio) - uporabnina - vlaganja - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v nepremičnino - dogovor - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - vzpostavitev etažne lastnine
Razmerja med graditelji in lastniki so velikokrat sorodstvena, vendar pa dogovor o vlaganjih oz. gradnji, v konkretnem primeru v izdelavi stanovanja v hiši tožnice, samo po sebi ne pomeni, da je graditelj pridobil stvarnopravno upravičenje na sporni nepremičnini. Strinjanje oz. dovoljene lastnika sporne nepremičnine (hiše) s posegi in vlaganji v njegovo nepremičnino in dopustitev bivanja v novo zgrajenem stanovanju v hiši še ni dokaz sklenitve dogovora po pridobitvi stvarnopravnih učinkov na nepremičnini. Dogovor o gradnji ne vsebuje dogovora o spremembi lastninskega stanja na nepremičnini. Dogovor o prenosu lastništva mora biti izrecen, jasen in konkreten ter odraz volje obeh strank.
Ker je torej tožnica izključna lastnica sporne nepremičnine s stavbama, toženca pa sta v njej brez veljavnega pravnega naslova, je tožnica upravičena zahtevati vračilo tistega dela nepremičnine, ki ga uporabljata ali souporabljata (92. člen SPZ). Zato je podana podlaga za ugoditev reinvidikacijskemu zahtevku. Ob tem, da tožnica ne trdi, da bi toženca njeno lastninsko pravico vznemirjala še s čim drugim kot z odvzemom, je tožba na podlagi navedene zakonske določbe utemeljena.
zavrženje tožbe - neposredno sodno varstvo - čisti denarni zahtevek - pravnomočna odločitev v kolektivnem delovnem sporu - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo 30 % dodatka za 8 presežnih ur konec referenčnega obdobja dne 31. 12. 2013 in 130 % urne postavke za 12 presežnih ur konec referenčnega obdobja dne 30. 6. 2014, skupaj 177,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Gre za tipični čisti denarni zahtevek delavca, ki zatrjuje, da mu delodajalec ni plačal celotne pripadajoče plače. Skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 lahko delavec denarne terjatve vedno uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem in ni dolžan začeti predhodnega postopka pri delodajalcu.
poenostavljena prisilna poravnava - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - seznam navadnih terjatev - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti
Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da svoje obveznosti v zvezi s predložitvijo posodobljenega seznama terjatev v zakonskem roku ni izpolnil, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo poenostavljeno prisilno poravnavo. Ni pa bila dolžnost sodišča prve stopnje dolžnika opozoriti oziroma pozivati na izpolnitev te njegove obveznosti, saj le-ta in posledica njene opustitve izrecno izhajata iz jasne zakonske določbe četrtega in šestega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Takšna zakonska določba terja od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost pri poslovanju. Če ima dolžnik kot predlagatelj resen interes za postopek poenostavljene prisilne poravnave, procesna skrbnost od njega terja, da pravočasno in skrbno preveri, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje takšnega postopka, in sodišču pravočasno predloži zahtevan posodobljeni seznam terjatev z vsebino in prilogami, kot jih zahteva četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP. Sodišče pa je dolžno le preizkusiti, ali je predložen posodobljen seznam terjatev pravočasen in popoln. Vsakršna drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zakona.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zapisnik - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
Nasprotni udeleženec razvezi ni nasprotoval oziroma se je z njo strinjal, kar je sporočil začasni zastopnici, ki je bila postavljena v predmetnem postopku, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu z 98. členom Družinskega zakonika (DZ) razvezalo.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZDR-1 člen 118.
sklep o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba zoper sodbo - pravni interes tožnika za pritožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - pravica do izjave stranke
Ker je toženka pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, torej tudi v delu, ki se je glasil na poziv na delo. Tožnik zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je zahteval od sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ureditev stikov - stiki med starši in otrokom - spor iz razmerij med starši in otroki - izvrševanje stikov z otrokom - stiki med šolskimi počitnicami - določitev obsega stikov - določitev stikov s sodno poravnavo - največja korist otroka - dokazni postopek - konfliktnost med starši - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - stroški preživljanja - stroški nepravdnega postopka - načelo prostega preudarka
Dokazni postopek ni potrdil pavšalnih pritožbenih trditev predlagatelja, da nasprotna udeleženka ne poskrbi ustrezno za razvojne, osnovne, biološke in funkcionalne potrebe otrok, niti da bi nasprotna udeleženka predlagatelju onemogočala stike z otroki.
Res ima predlagatelj višje stroške zaradi prevozov, vendar pa je skrb in varstvo za tri otroke v pretežni meri še vedno na nasprotni udeleženki, zaradi česar ima tudi manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek.
Sodišču pri urejanju stikov ni potrebno in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo vplivala oziroma, ki bo lahko vplivala na izvrševanje stikov, zato tudi telefonskih stikov ni smiselno določneje opredeliti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00070034
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 49, 51, 51/1, 51/1-2. ZKP člen 450a, 450a/5.
resna grožnja za javni red ali javno varnost - pogajanja o priznanju krivde - izgon tujca iz države - obteževalne in olajševalne okoliščine
Okoliščina, da je tujec izvršil kaznivo dejanje, sama po sebi ne zadostuje za njegov izgon iz države, saj bi v tem primeru ta stranska kazen avtomatično sledila vsaki obsodbi tujca za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen več kot dve leti zapora. Prvostopenjsko sodišče ni navedlo nobene osebne okoliščine na strani obtožencev, ki bi pomenila resno grožnjo za javni red ali javno varnost.
Peti odstavek 450.a člena ZKP določa, da če do sklenitve sporazuma ne pride, se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja oziroma zakaj ta pogajanja niso bila uspešna.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dokazna ocena
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena prepozno, saj je tožniku bila odpoved vročena 11. 1. 2022 (odpoved puščena v hišnem nabiralniku), 30-dnevni rok za vložitev tožbe pa je iztekel 10. 2. 2022, tožbo pa je tožnik vložil priporočeno po pošti dne 14. 2. 2022.
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede.
Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni opredelilo oziroma ni konkretizirano opredelilo, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist.
Pritožnica po zagovorniku utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog, zato je preuranjena tudi ugotovitev, da je storilka v preizkusni dobi storila hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202. e člena ZP-1.
Namen obrazložitve odredb je v naknadni sodni kontroli odrejenih ukrepov - preverjanju vsebinskih predpostavk za njihovo odreditev, njihove primernosti, nujnosti in sorazmernosti.
Tožnik si ob plačilu ni pridržal pravice zahtevati plačanega zneseka nazaj od trenerjev ali od toženke. Tožnik tudi ni plačal terjatve zato, da bi se izognil sili, saj so obstajale okoliščine, da tudi v primeru, če terjatev trenerjev do tožnika ni obstajala, bi s sprožitvijo spora lahko pridobil licenco pri NZS, ki naj bi po trditvah tožnika predstavljala razlog za plačilo nedolga.
Kadar je prodajano premoženje predmet predkupne pravice, mora upravitelj predlogu za soglasje k sklenitvi pogodbe z dražiteljem oziroma ponudnikom, ki je uspel na javni dražbi, priložiti tudi listine, iz katerih izhaja, da je predkupnemu upravičencu omogočil uresničitev predkupne pravice v skladu s pravili 347. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe sicer ni potrebno (šesti odstavek 341. člena ZFPPIPP), vendar pa mora sodišče to, ali je nepremičnina predmet predkupne pravice, preizkusiti pri odločanju o predlogu za izročitev nepremičnine kupcu. To stori tako, da na podlagi stanja zemljiške knjige preveri, ali obstaja vpisana pogodbena predkupna pravica, in na podlagi podatkov informacije o namembnosti nepremičnine presodi, ali obstaja zakonita predkupna pravica po ZKZ, če gre za kmetijsko zemljišče.
Navedeno mora v postopku prodaje kmetijskih zemljišč storiti še posebej skrbno zato, ker je bil z novelo ZKZ-G (ki se uporablja od 13.4.2022 dalje) izbrisan dotedanji 25. člen, ki je določal, da to, ali je pri prodaji upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona, presoja pristojna upravna enota, ki ob neizpolnjevanju pogojev odobritev pravnega posla zavrne. Ker tega sedaj upravne enote ne preverjajo več, morata to v postopku prodaje kmetijskega zemljišča zagotoviti sodišče in stečajni upravitelj, ki je zavezan k uporabi določb ZKZ glede upoštevanja prednostne (predkupne) pravice.
ZPP člen 343, 343/3. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 130, 130/1.
pravni interes za vložitev pritožbe - dopustitev spremembe tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - dnevnice za službene poti - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Čeprav toženka voznikom kombijev ni plačevala stroškov nočitve, vozniki so večinoma spali v kombijih in se umivali v kopalnicah na bencinskih črpalkah, vožnje so bile dolge, odmori pa pogosto kratki, je bila takšna praksa pri vseh voznikih kombijev pri toženki. Drži, da čeprav ima delodajalec do vseh zaposlenih enako prakso, to samo po sebi še ne pomeni, da ne gre za trpinčenje, vendar v konkretnem primeru takšna poslovna praksa ni predstavljala očitno negativnega in zavrženega ravnanja, uperjenega zoper tožnika oziroma voznike.
Ko je tožnik postavil še zahtevek na plačilo dnevnic, je toženka ugovarjala utemeljenosti tega zahtevka, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo tudi navedbe o odpovedi pravicam, saj toženka tega ugovora ni podala glede plačila odškodnine zaradi trpinčenja, ampak je zatrjevala, da je tožniku poleg plače plačala tudi dnevnice, s katerimi mu je krila stroške prehrane in nočitev in mu ne dolguje več ničesar.
ZPP člen 15, 15/3, 19, 19/1, 163, 163/4. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZDSS-1 člen 3, 3/2.
stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - odločitev o stroških postopka - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Sodišče prve stopnje ob odločanju o glavni stvari o stroških postopka po temelju ni odločilo. Odločilo je le o tem, da bo o stroških postopka odločeno po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom. Zato pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper izpodbijani sklep o stroških postopka, ki ga je izdal strokovni sodelavec.