obnova postopka – objektivni rok – začetek teka objektivnega roka
Po poteku zakonskega roka se obnova (razen v primerih, določenih v 5. odstavku 263. člena ZUP) ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti. Navedeni zakonski rok tako veže vse pravno zainteresirane osebe, to je poleg strank v postopku in upravnega organa, ki je vodil postopek, tudi osebe, ki bi morale biti udeležene v postopku, pa jim ni bila dana možnost udeležbe. Začetek teka petletnega objektivnega roka, kot ga je določal ZUP, pa je treba šteti od dneva vročitve odločbe stranki, ki je sodelovala v postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004359
ZKP člen 372, 372/1-1, 372/1-2, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 208, 208/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazni predlog - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - ogrožanje varnosti pri delu
Predlog strank za izvedbo dokaza mora biti substanciran, mora se nanašati na določeno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da je s predloženim dokazom mogoče ugotoviti zatrjevano dejstvo.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno bremene – vrednostni pogoj za dovolitev revizije
Tako trditveno kot dokazno breme z dokazovanji izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker revident v reviziji ni izkazal nobenega izmed razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki bi lahko bili podlaga za dovolitev revizije, v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.
sodnik – naravni sodnik – zakoniti sodnik – zahteva za izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev
Določba drugega odstavka 72. člena ZPP o časovni omejitvi možnosti uveljavljanja zahteve za izločitev sodnika glede na stadij postopka je jasna in ne terja nobene razlage; po naravi stvari je logično utemeljena z nesmiselnostjo izločevanja sodnika po tem, ko je o stvari že odločil. Problem, ki ga načenja pritožnik, je namišljen, saj od trenutka, ko stranka zve za okoliščine, ki bi utegnile povzročiti suspektnost sodnika, zanjo ni nobenih ovir za (vnaprejšnje) izločevanje takega sodnika – neodvisno od tega, kateri sodnik (sodniki) je (so) naravni sodnik(i) v konkretni zadevi po (tudi sicer) vnaprej določenih in znanih pravilih. Ker je pritožnik zahteval izločitev sodnika v stadiju postopka, v katerem te možnosti ni več imel glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZPP, je izpodbijana odločitev pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti – sodelovanje vodje oddelka pristojnega sodišča v disciplinskem postopku zoper pravdno stranko
Okoliščina, da je podpredsednik stvarno pristojnega sodišča in hkrati vodja civilnega oddelka istega sodišča sodeloval kot predsednik disciplinskega sodišča pri Lovski zvezi ... v disciplinskem postopku zoper tožnika in bil v tem pravdnem postopku tudi zaslišan kot priča, bi imela za posledico le njegovo suspektnost za primer, da bi bil on naravni oziroma zakoniti sodnik v tej zadevi; ne more pa ta okoliščina vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost siceršnjih naravnih oziroma zakonitih sodnikov – članov senata ali drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zagovornik po uradni dolžnosti – formalna obramba – prenehanje funkcije zagovornika po uradni dolžnosti - postavitev zagovornika v interesu pravičnosti – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je dolžno reagirati na neučinkovitost obrambe s postavljenim zagovornikom samo takrat, če je ta očitna ali pa če je bilo o neučinkovitosti strokovne pomoči obveščeno na kakšen drug način.
denacionalizacija – dovoljena revizija - upravičenec – cerkvene pravne osebe – pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen ima položaj denacionalizacijskega upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja lahko le tisti cerkveni pravni subjekt, ki je bil ob podržavljenju lastnik premoženja in je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 deloval na območju Republike Slovenije.
Ne gre za spremembo obtožbe, če državni tožilec v abstraktnem opisu dejanja doda nevarnost orodja, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, oslabljenost oškodovančevega dela telesa in prizadetost njegove zunanjosti. Za spremembo obtožbe gre le, če s konkretizacijo dejanskih okoliščin (da je lopata nevarno orodje in da ima oškodovanec brazgotino na čelu kot trajno prizadetost njegove zunanjosti) spremeni dejanski opis.
ZKP člen 236, 237, 340, 371, 371/1-8, 372, 372/1-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zaslišanje privilegirane priče - oprostitev dolžnosti pričanja - branje zapisnika o izpovedbi privilegirane priče
Prejšnja izpovedba privilegirane priče, ki se je nato sklicevala na privilegij, da ne priča, se lahko prebere tudi brez soglasja strank in se sodba lahko opre na prebrano izpovedbo.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo - ponarejeno potrdilo o poreklu – nova dejstva in novi dokazi – sojenje brez glavne obravnave – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
enotno dovoljenje za gradnjo – dostop do parcele – pravica graditi
Dejstvo, da je bila z občinskim odlokom parcela opredeljena kot javna pot, na lastništvo le-te ne vpliva. Če gre za omejitve lastninske pravice v javno korist, se po 69. členu Ustave RS lastninska pravica lahko odvzame ali omeji le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.
dovoljenost revizije – pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Ker revidentka ne zatrjuje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala pogojev za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZGO člen 6, 7, 30, 61, 84. ZOR člen 154, 158, 192, 201. ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - odgovornost izvajalca gradbenih del - odgovornost naročnika del - nesreča pri delu - varstvo pri delu - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine - posredni oškodovanci - smrt moža in očeta
Poleg izvajalca del je za škodo odgovoren tudi drugi toženec kot investitor oziroma naročnik. Ugotovljeno je, da je bilo v okviru pogodbe med investitorjem in izvajalcem predvideno ne samo čiščenje in izolacija, temveč tudi rušenje vmesne stene. To pa je pomembno za odgovornost drugega toženca, ki je bil glede na obseg rekonstrukcijskih del dolžan predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje, ustrezno projektno dokumentacijo in poskrbeti za nadzor, kar vse pa je bilo opuščeno.
ZSR (1974) člen 4, 4/1, 4/2. ZSR (1982) člen 4, 4/1, 4/2, 50.SZ člen 147, 147/1.
sklenitev najemne pogodbe za stanovanje – nezakonita vselitev – stanovanjska pravica – stanovanjski prostori – začasni objekt – definicija stanovanja
Tožnica ni nikoli pridobila stanovanjske pravice, saj se je leta 1981 vselila v prostore v začasnem objektu, ki se po drugem odstavku 4. člena ZSR niso šteli za stanovanje. Zato neutemeljeno zahteva sklenitev najemne pogodbe za stanovanje po 147. členu SZ.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZUP člen 260, 260/1-4.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Zgolj revizijska navedba: „da gre za vprašanja, ali je dopis Območne geodetske uprave Celje z dne 13.2.2002 po svoji vsebini akt, ki bi lahko vplival na odločitev prvostopenjskega organa oziroma ali gre za obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)“, za dovolitev revizije na podlagi 2. točke navedenega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča, saj po mnenju revizijskega sodišča sama presoja navedenega obnovitvenega razloga ne more pomeniti pomembnega pravnega vprašanja, pa tudi ta dopis nima značaja akta o tem vprašanju. Prav tako revident ne obrazloži in ne pojasni, katere opravilne številke zadev se nanašajo na pomembno pravno vprašanje in na odstop od sodne prakse. Prav tako se revident le pavšalno sklicuje na zelo hude posledice za stranko (3. točka navedenega odstavka 83. člena ZUS-1), z navedbo: „da je izgubil 237 m2 stavbnega zemljišča“, kar ne obrazloži in ne izkaže kot razlog iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme – sklicevanje na zakonsko določbo
V okviru trditvenega in dokaznega bremena mora revident konkretno in določno pojasniti in utemeljiti obstoj pogojev za dovoljenost revizije na katere se sklicuje.
Z dnem uveljavitve Uredbe o lokacijskem načrtu za gradnjo avtocestnega spremljajočega objekta so izpolnjeni pogoji za izvedbo parcelacije v skladu z načrtom gradbenih parcel.
dovoljenost revizije – primarni in podrejeni zahtevek – nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
V primeru tožbe s primarnim in dvema podrejenima zahtevkoma in navedbo ene same vrednosti spornega predmeta, je revizija dovoljena zoper odločitev o primarnem zahtevku, ne pa tudi zoper odločitev o podrejenih zahtevkih.
ZPP člen 5, 285, 286, 286/2.URS člen 22.ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 201. EKČP člen 2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - eventualna maksima - prekluzija - krivda po 286/2 ZPP - postavitev novega izvedenca - trditveno breme - trditvena podlaga tožbe - povrnitev škode - posredni oškodovanci - odgovornost zdravstvenega zavoda - pomanjkljiva organizacija in opremljenost bolnišnice - odgovornost zdravnika - nevestno zdravljenje - smrt pacienta - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Presoja, ali je bila v konkretnem primeru kršena pravica izjave stranke v postopku, terja iskanje ustreznega ravnovesja med prekluzijo, pojmom krivde po drugem odstavku 286. člena ZPP, pa tudi materialnim procesnim vodstvom.
Dejansko stanje, relevantno za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, sega na strokovno zahtevno področje medicine in njenih specialističnih strok. Takšna kompleksna dejanska podlaga zahteva bolj ohlapen pristop k presoji pojma krivde po drugem odstavku 286. člena ZPP.
V okviru dejanskega stanja, kot ga je opisovala tožeča stranka, ni bilo kakšnih vrzeli, ki bi narekovale sodišču, da jih v okviru materialnega procesnega vodstva zapolni. Opozarjanje na dodatna dejstva, ki bi lahko sama po sebi, neodvisno od tistih, ki jih je navajala stranka, pripeljala do enake pravne posledice – odškodninske odgovornosti tožene stranke in zato ugoditve tožbenemu zahtevku – bi pomenilo razširjanje dejanske podlage preko zatrjevane, ne pa nadgradnjo že podanih strankinih navedb.