Sodišče prve stopnje je spregledalo trditve tožnikov o neugodnih posledicah, ki bi utegnile nastati brez izdaje začasne odredbe. Tožniki so namreč v tožbi pojasnili, da jim je toženec s spornimi posegi v njihovo služnostno pravico med drugim onemogočil dostavo kuriva, ki ga potrebujejo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov v stanovanjski hiši. Brez dvoma gre za občutno oviro pri normalni uporabi nepremičnine, neugodne posledice, ki jih zaradi tega trpijo tožniki, pa so očitne.
Pravica zahtevati izvršitev sklepa, izdanega v pravdi zaradi motenja posesti, je po 429. členu ZPP vezana na predpisani rok, za katerega toženec v odgovoru na tožbo trdi, da so ga tožniki zamudili. Gotovo so tožniki glede na doslej ponujeno trditveno gradivo upravičeni vsaj do začasne ureditve spornega pravnega razmerja.
ZPP člen 188, 188/2, 274, 274/1. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 301, 301/8.
uvedba stečajnega postopka nad toženo stranko – zavrženje tožbe – pravni interes – učinek res iudicata
Rok enega meseca iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP je namenjen upniku, ki mu je bila priglašena terjatev v stečajnem postopku prerekana, da vloži tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, oz. skladno s 3. odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, če je v njem upnik uveljavljal terjatev še pred začetkom stečajnega postopka. Nobena določba ZFPPIPP se ne nanaša na rok za izjasnitev upnika (v pravdnem postopku tožnika) o njegovem ravnanju z že prej vloženo tožbo za primer, če je bila upniku v stečajnem postopku terjatev priznana. Zato tudi ni bilo nobene postopkovne ovire potem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi 2. odstavka 301. člena ZFPPIPP, da odloči o pritožnikovi pritožbi, upoštevaje posledice priznanja tožnikove terjatve v stečajnem postopku iz 8. odstavka 301. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064358
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 62.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe o leasingu – pravni interes za dajatveno tožbo – račun – nasprotje med razlogi sodbe – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – predujem za izvedenca
Obstoj verodostojne listine ne pomeni, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo.
Kot procesno kršitev tožeča stranka očitno opredeljuje zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, saj lahko dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, tudi zavrne, zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni procesne kršitve, na katero bi se nanašala določba 286.b člena ZPP.
motenje posesti – posest – soposest - detencija – odvzem posesti – oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti – posest dedičev
Ugotovitveni del zahtevka sporih zaradi motenja posesti ni potreben.
Za detencijo (imetništvo) značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika.
Toženca sta sicer sinova in dediča pokojne, vendar pa se s smrtjo njune matere kvaliteta (so)posesti, ki jo je imela ona, ni spremenila in jima posledično v zvezi s posestjo ne pripada nič večje varstvo kot bi ga bila deležna v takšni dejanski situaciji zapustnica sama.
prispevek oškodovanca - oškodovančev prispevek k nastanku škode - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Oškodovančeve refleksne reakcije (nastala je izven oškodovančeve voljne sfere) in njenih posledic ni mogoče vrednotiti kot oškodovančev prispevek k nastali škodi. Ta reakcija je bila izzvana z delovanjem nevarne stvari, zato je posledica njenega delovanja.
pooblastilo – pooblaščenec – pogodba o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine – posebno pooblastilo
Konkretno pooblastilo je presplošno, saj pooblašča pooblaščenko za kakršnokoli razpolaganje z v pooblastilu navedenimi nepremičninami. Posamezni posli v zvezi s tem so v samem pooblastilu sicer izrecno navedeni, ne pa tudi posel, ki ga je pooblaščenka na podlagi tega pooblastila v konkretnem primeru sklenila in ki je predmet izpodbijanja. Takšnega pooblastila tako ni mogoče šteti kot posebno pooblastilo za konkreten posamezen primer odtujitve v pooblastilu navedenih nepremičnin.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje novega premoženja – pravnomočnost prejšnjega sklepa o dedovanju – dedičevi dediči
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen, v primeru, da je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, pa dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi splošnih določb ZD, in sicer na podlagi določila 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
Porok, ki plača del dolga glavnega dolžnika, ima pravico terjati ustrezen del od drugih porokov, četudi se je ta (za isti dolg) kot porok zavezal posebej (kasneje).
lastninjenje nepremičnin – družbena lastnina – pravica uporabe - tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica – pasivna legitimacija
Ker bi drugotožena stranka vknjižbo lastninske pravice v svojo korist lahko predlagala, je jasno, da je tudi pasivno legitimirana v tej pravdni zadevi, v kateri tožeča stranka zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na sporni nepremičnini, kljub temu, da bi bila lahko vknjižba v korist drugotožene stranke samo formalna, ker sporni nepremičnini nista prešli v last drugotožene stranke, temveč P. kluba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065616
OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
postavitev novega izvedenca – utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja – degenerativne spremembe – osebne lastnosti oškodovanca – vzročna zveza
Sodna praksa res stoji na stališču, da je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, četudi je njen obseg neobičajno večji zaradi osebnega stanja oškodovanca, vendarle pa v konkretni zadevi nima opore v izvedeniškem mnenju, saj ne gre primer neme patologije oškodovanke, ki bi se izrazila šele s škodnim dogodkom, temveč gre pri prvotožnici za bolezenske spremembe, ki so se v celoti razvile že pred nesrečo.
Izvedeniško mnenje je življenjsko logično, notranje skladno pa tudi strokovno verodostojno, tako da izvedencu ni moč očitati kakršnihkoli pomanjkljivosti, nejasnosti, mnenje samo s seboj ni v nasprotju, niti se ne poraja utemeljen dvom v njegovo pravilnost, kar pa je nujni pogoj za ponovitev dokaza s postavitvijo drugega izvedenca.
SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka.
V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha, preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice.
Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.
Zakonito dedovanje se ravna po tipskih pravilih, ki krog dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le tedaj, ko je zapustnik napravil oporoko, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden.
zakonska subrogacija – izpolnitev obveznosti za drugega
Za prehod upnikovih pravic na tretjega na podlagi zakonske subrogacije zadošča ugotovitev, da je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena ter da je imel tretji pravni interes za izpolnitev.
ZIZ člen 58, 239, 272. SPZ člen 99. ZJC člen 61. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/8.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – ugovorni postopek – domneva resničnosti trditev v ugovoru
V ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo se štejejo za resnične vse tiste navedbe v ugovoru, glede katerih upnik v odgovoru na ugovor ni navedel dejstev in predložil dokazov, na katere je opiral predlog za izdajo začasne odredbe, ter s katerimi trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe ni v nasprotju.
Ni upoštevno pritožbeno zatrjevanje, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, ker ni zaslišalo predlagane priče in izvedlo ostalih predlaganih dokazov. Že sodišče prve stopnje je namreč pravilno zavzelo stališče, da pomanjkljivih trditev ni mogoče nadomeščati z dokazi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023179
KZ-1 člen 34, 310, 310/2, 310/4. ZKP člen 372, 372/1, 358, 358/1, 358/3, 364.
kaznivo dejanje samovoljnosti – opis kaznivega dejanja – izterjava dolga za drugega – oprostilna sodba
Opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki je povzet v izreku izpodbijane sodbe, poleg modalitet in opredelitve poskusa kaznivega dejanja, vsebuje tudi konkretizacijo uporabe sile in resne grožnje z napadom na življenje ali telo oškodovanke, ni pa konkretiziran abstraktni zakonski znak izterjave dolga za drugega.
ločitvena pravica – prerekana terjatev – prerekana ločitvena pravica – napotitev na pravdo – ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova akcesornost ločitvene pravice
Uporaba določb 308. člena ZFPPIPP namreč predpostavlja, da je terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico, ugotovljena oziroma priznana, prerekana pa je samo ločitvena pravica.
Kadar je s strani stečajnega upravitelja prerekana tako terjatev, kot tudi ločitvena pravica, je treba v isti pravdi ugotoviti obstoj obeh, četudi stečajni upnik za ločitveno pravico razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom. To je tudi smotrno. Ločitvena pravica je namreč stranska pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave), zato je prav, da se tako ugotovitev obstoja terjatve, kot tudi ločitvene pravice obravnava v eni pravdi.
obnova postopka – skrbnost pri zbiranju pravdnega gradiva – ime priče
Za presojo utemeljenosti predloga za obnovo postopka je pravno odločilno, ali je tožena stranka pri iskanju pravdnega gradiva ravnala z zadostno skrbnostjo, v okviru razumnih meja. Gre torej za vprašanje, ali bi tožena stranka ob sistematičnem načinu priprave pravdnega gradiva, glede na podatke, s katerimi je razpolagala, lahko prišla do imena priče R. in s tem do tega, kar bi ta vedela povedati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065591
SPZ člen 32.
motenjska tožba – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – sprememba tožbenega zahtevka
Ker je tožeča stranka na naroku dne 20.11.2009 tožbo spremenila, navedeno vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Razlogi, zakaj se je tožeča stranka odločila za spremembo tožbenega zahtevka, četudi, naj bi šlo za nepotrebnost in nezakonitost sklepa o popravi tožbe, ne vpliva na pravilnost odločitve.