prispevek oškodovanca - oškodovančev prispevek k nastanku škode - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Oškodovančeve refleksne reakcije (nastala je izven oškodovančeve voljne sfere) in njenih posledic ni mogoče vrednotiti kot oškodovančev prispevek k nastali škodi. Ta reakcija je bila izzvana z delovanjem nevarne stvari, zato je posledica njenega delovanja.
motenje posesti – posest – soposest - detencija – odvzem posesti – oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti – posest dedičev
Ugotovitveni del zahtevka sporih zaradi motenja posesti ni potreben.
Za detencijo (imetništvo) značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika.
Toženca sta sicer sinova in dediča pokojne, vendar pa se s smrtjo njune matere kvaliteta (so)posesti, ki jo je imela ona, ni spremenila in jima posledično v zvezi s posestjo ne pripada nič večje varstvo kot bi ga bila deležna v takšni dejanski situaciji zapustnica sama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067029
OZ člen 352, 352/1, 357, 357/6.
subrogacija – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – avtomobilsko kasko zavarovanje
Pravno odločilno je dejstvo, kdaj je začelo teči proti odgovornemu za škodo zastaranje zavarovančeve terjatve, ne pa zavarovalničine terjatve. Treba je namreč upoštevati, da je zakon za regresne zahtevke, kar zadeva njihovo zastaranje dosledno izpeljal načelo subrogacije, da z izplačilom odškodnine oškodovancu preidejo na zavarovalnico vse pravice (in seveda tudi omejitve) zavarovanca, s tem, da začne teči zastaranje in se konča ob istih časovnih mejnikih.
lastninjenje nepremičnin – družbena lastnina – pravica uporabe - tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica – pasivna legitimacija
Ker bi drugotožena stranka vknjižbo lastninske pravice v svojo korist lahko predlagala, je jasno, da je tudi pasivno legitimirana v tej pravdni zadevi, v kateri tožeča stranka zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na sporni nepremičnini, kljub temu, da bi bila lahko vknjižba v korist drugotožene stranke samo formalna, ker sporni nepremičnini nista prešli v last drugotožene stranke, temveč P. kluba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068041
ZPP člen 242, 242/1, 286, 286/1, 286/4, 286/6. OZ člen 179.
odgovornost delodajalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekluzija – prvi narok za glavno obravnavo – trditveno in dokazno breme – pasivnost stranke – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – stroški priče
Pri morebitnem višanju zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije je potrebno skleniti izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Tožnik dejstva valorizacije ni navedel, temveč se je le skliceval na listinski dokaz, s katerim naj bi to nezatrjevano dejstvo dokazoval, pa še to prepozno (po prvem naroku za glavno obravnavo).
Ali je priča doprinesla k postopku, je stvar dokazne ocene sodišča prve stopnje in ne more biti pogoj za priznanje stroškov, ki so s prihodom in zaslišanjem priče vsekakor nastali.
sklepčnost tožbe – substanciran zahtevek – nepopolna tožba – individualiziran opis primera
Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu. To pomeni, da mora biti zahtevek tako substanciran, da je sporno razmerje mogoče konkretizirati in specificirati.
Če je sodišče menilo, da je tožba nepopolna, bi se moralo odzvati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, saj določilo 1. odstavka 276. člena ZPP določa, da sodišče tožencu vroči tožbo, ki ima vse sestavine iz 180. člena tega zakona, oziroma izvesti postopek, kot ga določa 108. člen ZPP.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje novega premoženja – pravnomočnost prejšnjega sklepa o dedovanju – dedičevi dediči
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen, v primeru, da je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, pa dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi splošnih določb ZD, in sicer na podlagi določila 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
Porok, ki plača del dolga glavnega dolžnika, ima pravico terjati ustrezen del od drugih porokov, četudi se je ta (za isti dolg) kot porok zavezal posebej (kasneje).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023179
KZ-1 člen 34, 310, 310/2, 310/4. ZKP člen 372, 372/1, 358, 358/1, 358/3, 364.
kaznivo dejanje samovoljnosti – opis kaznivega dejanja – izterjava dolga za drugega – oprostilna sodba
Opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki je povzet v izreku izpodbijane sodbe, poleg modalitet in opredelitve poskusa kaznivega dejanja, vsebuje tudi konkretizacijo uporabe sile in resne grožnje z napadom na življenje ali telo oškodovanke, ni pa konkretiziran abstraktni zakonski znak izterjave dolga za drugega.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah – poškodba desne noge
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Po izteku pritožbenega roka izvedenih dopolnitev pritožbe ni mogoče upoštevati, ker je pritožbeni rok prekluziven zakonski rok, v okviru katerega podana pritožba mora imeti sestavine, ki jih predpisuje 335. čl. ZPP.
Sodišče prve stopnje je spregledalo trditve tožnikov o neugodnih posledicah, ki bi utegnile nastati brez izdaje začasne odredbe. Tožniki so namreč v tožbi pojasnili, da jim je toženec s spornimi posegi v njihovo služnostno pravico med drugim onemogočil dostavo kuriva, ki ga potrebujejo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov v stanovanjski hiši. Brez dvoma gre za občutno oviro pri normalni uporabi nepremičnine, neugodne posledice, ki jih zaradi tega trpijo tožniki, pa so očitne.
Pravica zahtevati izvršitev sklepa, izdanega v pravdi zaradi motenja posesti, je po 429. členu ZPP vezana na predpisani rok, za katerega toženec v odgovoru na tožbo trdi, da so ga tožniki zamudili. Gotovo so tožniki glede na doslej ponujeno trditveno gradivo upravičeni vsaj do začasne ureditve spornega pravnega razmerja.
ZPP člen 188, 188/2, 274, 274/1. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 301, 301/8.
uvedba stečajnega postopka nad toženo stranko – zavrženje tožbe – pravni interes – učinek res iudicata
Rok enega meseca iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP je namenjen upniku, ki mu je bila priglašena terjatev v stečajnem postopku prerekana, da vloži tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, oz. skladno s 3. odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, če je v njem upnik uveljavljal terjatev še pred začetkom stečajnega postopka. Nobena določba ZFPPIPP se ne nanaša na rok za izjasnitev upnika (v pravdnem postopku tožnika) o njegovem ravnanju z že prej vloženo tožbo za primer, če je bila upniku v stečajnem postopku terjatev priznana. Zato tudi ni bilo nobene postopkovne ovire potem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi 2. odstavka 301. člena ZFPPIPP, da odloči o pritožnikovi pritožbi, upoštevaje posledice priznanja tožnikove terjatve v stečajnem postopku iz 8. odstavka 301. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0064238
ODZ paragraf 1175, 1215. ZOR člen 99, 99/1, 99/2. OZ člen 990. ZPP člen 7. 181, 212. ZTLR člen 42, 43. SPZ člen 100.
družbena pogodba - izgradnja kabelskega sistema - sofinanciranje občanov - vloga krajevnih skupnosti - nedoločnost opustitvenega zahtevka
Ob presoji besedila individualnih pogodb naročnikov ter splošnih pogojev, ki so tvorili sestavni del teh pogodb pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za družbeno pogodbo med krajani (tožniki) in krajevnimi skupnostmi oziroma celo med 5544 krajani, kot to zatrjuje tožeča stranka. V predstavljenih pogodbah namreč ni moč najti bistvenih sestavin družbene pogodbe, saj v njej ni opredeljen skupni namen pogodbenih strank.
Ker je bila tožnica vključena v zavarovanje, ni imela pravice do družinske pokojnine in tudi ni bila souživalka družinske pokojnine skupaj z otrokom. Ker tožnica pravice do družinske pokojnine ni pridobila, s tem ni izpolnjen pogoj, da bi to pravico lahko ohranila po prejšnjih predpisih.
zakonska subrogacija – izpolnitev obveznosti za drugega
Za prehod upnikovih pravic na tretjega na podlagi zakonske subrogacije zadošča ugotovitev, da je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena ter da je imel tretji pravni interes za izpolnitev.