OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065591
SPZ člen 32.
motenjska tožba – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – sprememba tožbenega zahtevka
Ker je tožeča stranka na naroku dne 20.11.2009 tožbo spremenila, navedeno vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov za vložitev motenjske tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Razlogi, zakaj se je tožeča stranka odločila za spremembo tožbenega zahtevka, četudi, naj bi šlo za nepotrebnost in nezakonitost sklepa o popravi tožbe, ne vpliva na pravilnost odločitve.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0061414
ZDen člen 4, 5. SPZ člen 39, 92, 249.
odvzem premoženja brez nacionalizacijske odločbe – nasilni odvzem posesti – priposestvovanje po ODZ – pravična posest
Tožena stranka ni dokazala, da sta nepremičnini pravnoformalno z odločbo državnega organa prešli v ljudsko premoženje (ali v državno, družbeno ali zadružno lastnino), saj ni preložila odločbe oziroma dokazov, ki bi potrjevali takšen prehod lastninske pravice od J. P. na pravne prednike tožene stranke. Pravni prednik in tožniki so (bili) vpisani v zemljiško knjigo, niso razpolagali z aktom o podržavljenju, da sta jim bili odvzeti nepremičnini, zato ni bilo podlage (potrebe) za vložitev denacionalizacijskega zahtevka.
Nasilni odvzem posesti na nepremičninah pravnemu predniku tožeče stranke še ne pomeni, da mu je bila odvzeta lastninska pravica z nacionalizacijo.
prispevek oškodovanca - oškodovančev prispevek k nastanku škode - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Oškodovančeve refleksne reakcije (nastala je izven oškodovančeve voljne sfere) in njenih posledic ni mogoče vrednotiti kot oškodovančev prispevek k nastali škodi. Ta reakcija je bila izzvana z delovanjem nevarne stvari, zato je posledica njenega delovanja.
starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pokojninska doba - starost - prenehanje zavarovanja
Tožnica je na dan 31. 12. 2008 ob upoštevanju doplačil prispevkov izpolnila pogoja pokojninske dobe in starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, vendar od navedenega dne tožnici pravice ni mogoče priznati, ker je tedaj še bila v zavarovanju. Pravica bi ji zaradi prenehanja zavarovanja pripadala šele od 1. 1. 2009 dalje. Tedaj pa tožnica (spremenjenih pogojev) za priznanje pravice do starostne pokojnine (starost, pokojninska doba) ni izpolnjevala. Iz tega razloga je odločitev, da se ji starostna pokojnina ne prizna, pravilna.
zaznamba izvršbe – obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe – dejanski prejem pisanja – kršitev pravil o vročanju
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.
Po 2. odst. 86. člena ZZK se v zaznambi izvršbe navede izvršilno sodišče, datum in
opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in podatki o
upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, torej o osebi, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena. Podatek o stalnem prebivališču nasprotne udeleženke tako ne predstavlja obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe.
URS člen 25. ZLNDL člen 1, 3, 7. ZGJS člen 76, 76/1, 76/4, 76/5. ZGO-1 člen 212, 213. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 92.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – infrastrukturni objekti – gospodarske javne službe – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – razpolaganje s tujo stvarjo – javno dobro
Za presojo vprašanja lastninske pravice po ZGJS je odločilno, ali so to infrastrukturni objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne službe, po ZLNDL pa, kdo je imel ob njegovi uveljavitvi pravico uporabe. Ta je bila glede na svojo naravo in tudi način prenosa drugačna od klasične lastninske pravice. Bistveno je bilo, katera družbena oseba je ta sredstva uporabljala in z njimi opravljala družbeno funkcijo.
SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka.
V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha, preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice.
Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.
Zakonito dedovanje se ravna po tipskih pravilih, ki krog dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le tedaj, ko je zapustnik napravil oporoko, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah – poškodba desne noge
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Po izteku pritožbenega roka izvedenih dopolnitev pritožbe ni mogoče upoštevati, ker je pritožbeni rok prekluziven zakonski rok, v okviru katerega podana pritožba mora imeti sestavine, ki jih predpisuje 335. čl. ZPP.
lastninjenje nepremičnin – družbena lastnina – pravica uporabe - tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica – pasivna legitimacija
Ker bi drugotožena stranka vknjižbo lastninske pravice v svojo korist lahko predlagala, je jasno, da je tudi pasivno legitimirana v tej pravdni zadevi, v kateri tožeča stranka zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na sporni nepremičnini, kljub temu, da bi bila lahko vknjižba v korist drugotožene stranke samo formalna, ker sporni nepremičnini nista prešli v last drugotožene stranke, temveč P. kluba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023179
KZ-1 člen 34, 310, 310/2, 310/4. ZKP člen 372, 372/1, 358, 358/1, 358/3, 364.
kaznivo dejanje samovoljnosti – opis kaznivega dejanja – izterjava dolga za drugega – oprostilna sodba
Opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki je povzet v izreku izpodbijane sodbe, poleg modalitet in opredelitve poskusa kaznivega dejanja, vsebuje tudi konkretizacijo uporabe sile in resne grožnje z napadom na življenje ali telo oškodovanke, ni pa konkretiziran abstraktni zakonski znak izterjave dolga za drugega.
motenje posesti – posest – soposest - detencija – odvzem posesti – oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti – posest dedičev
Ugotovitveni del zahtevka sporih zaradi motenja posesti ni potreben.
Za detencijo (imetništvo) značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika.
Toženca sta sicer sinova in dediča pokojne, vendar pa se s smrtjo njune matere kvaliteta (so)posesti, ki jo je imela ona, ni spremenila in jima posledično v zvezi s posestjo ne pripada nič večje varstvo kot bi ga bila deležna v takšni dejanski situaciji zapustnica sama.
predlog za preklic naroka - izostanek z naroka – odločitev sodišča o prošnji za preklic naroka - sodba na podlagi odpovedi
Če sodišče stranke ne obvesti, da je njeni prošnji za preložitev naroka ugodeno, se ta ne more zanesti, da ji bo ugodeno in mora na narok pristopiti, sicer trpi posledice izostanka.
Ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja po letu 2000 oziroma se je to stanje celo izboljšalo, razen tega zdravljenje tudi še ni končano, ni izkazan dejanski stan po 1. odstavku 60. člena ZPIZ-1, kar pomeni, da pri tožnici invalidnost v času do izdaje dokončne odločbe toženca, ki je bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, še ni bila podana.
pooblastilo – pooblaščenec – pogodba o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine – posebno pooblastilo
Konkretno pooblastilo je presplošno, saj pooblašča pooblaščenko za kakršnokoli razpolaganje z v pooblastilu navedenimi nepremičninami. Posamezni posli v zvezi s tem so v samem pooblastilu sicer izrecno navedeni, ne pa tudi posel, ki ga je pooblaščenka na podlagi tega pooblastila v konkretnem primeru sklenila in ki je predmet izpodbijanja. Takšnega pooblastila tako ni mogoče šteti kot posebno pooblastilo za konkreten posamezen primer odtujitve v pooblastilu navedenih nepremičnin.
zakonska subrogacija – izpolnitev obveznosti za drugega
Za prehod upnikovih pravic na tretjega na podlagi zakonske subrogacije zadošča ugotovitev, da je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena ter da je imel tretji pravni interes za izpolnitev.
valorizacija odškodninske obveznosti – že plačana odškodnina
Po drugem odstavku 168. čl. OZ se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, kar po enotni sodni praksi velja tako za gmotno, kot za nepremoženjsko škodo. Zato je potrebno odškodnino, ki je bila plačana pred izdajo sodne odločbe, valorizirati in s tem zagotoviti upoštevanje realne vrednosti že plačane odškodnine.