ločitvena pravica – prerekana terjatev – prerekana ločitvena pravica – napotitev na pravdo – ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova akcesornost ločitvene pravice
Uporaba določb 308. člena ZFPPIPP namreč predpostavlja, da je terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico, ugotovljena oziroma priznana, prerekana pa je samo ločitvena pravica.
Kadar je s strani stečajnega upravitelja prerekana tako terjatev, kot tudi ločitvena pravica, je treba v isti pravdi ugotoviti obstoj obeh, četudi stečajni upnik za ločitveno pravico razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom. To je tudi smotrno. Ločitvena pravica je namreč stranska pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave), zato je prav, da se tako ugotovitev obstoja terjatve, kot tudi ločitvene pravice obravnava v eni pravdi.
Ni upoštevno pritožbeno zatrjevanje, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, ker ni zaslišalo predlagane priče in izvedlo ostalih predlaganih dokazov. Že sodišče prve stopnje je namreč pravilno zavzelo stališče, da pomanjkljivih trditev ni mogoče nadomeščati z dokazi.
Ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja po letu 2000 oziroma se je to stanje celo izboljšalo, razen tega zdravljenje tudi še ni končano, ni izkazan dejanski stan po 1. odstavku 60. člena ZPIZ-1, kar pomeni, da pri tožnici invalidnost v času do izdaje dokončne odločbe toženca, ki je bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, še ni bila podana.
prispevek oškodovanca - oškodovančev prispevek k nastanku škode - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Oškodovančeve refleksne reakcije (nastala je izven oškodovančeve voljne sfere) in njenih posledic ni mogoče vrednotiti kot oškodovančev prispevek k nastali škodi. Ta reakcija je bila izzvana z delovanjem nevarne stvari, zato je posledica njenega delovanja.
zaznamba izvršbe – obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe – dejanski prejem pisanja – kršitev pravil o vročanju
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.
Po 2. odst. 86. člena ZZK se v zaznambi izvršbe navede izvršilno sodišče, datum in
opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in podatki o
upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, torej o osebi, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena. Podatek o stalnem prebivališču nasprotne udeleženke tako ne predstavlja obvezne sestavine sklepa o zaznambi izvršbe.
valorizacija odškodninske obveznosti – že plačana odškodnina
Po drugem odstavku 168. čl. OZ se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, kar po enotni sodni praksi velja tako za gmotno, kot za nepremoženjsko škodo. Zato je potrebno odškodnino, ki je bila plačana pred izdajo sodne odločbe, valorizirati in s tem zagotoviti upoštevanje realne vrednosti že plačane odškodnine.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna zadržanost od dela – izboljšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici v spornem obdobju ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja v tolikšni meri, da bi bila zmožna za delo, tako da razlogi za prenehanje začasne zadržanosti od dela niso podani. Prav tako pa ni izkazano, da bi tožnica brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja v spornem obdobju lahko opravljala svoje delo v proizvodnji.
OZ člen 87. ZUreP člen 87,88, 89. ZZK-1 člen 8, 8/2, 13, 13/2, 111, 244, 244/3.
ničnost pogodbe – ničnostni razlogi – kršitev predkupne pravice – dajatveni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe - nedopusten predmet pogodbe – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti - pridobitev lastninske pravice – nevpisana lastninska pravica - zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe - dobra vera pridobitelja lastninske pravice – kondikcijski zahtevek – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – aktivna legitimacija – pogodbena stranka
Šteje se, da je zakonita predkupna pravica vsakomur znana. Brez pomena je sklicevanje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Zakonita predkupna pravica namreč ne sodi med tiste obligacijske pravice, ki se v skladu z 2. odst. 13. čl. Zakona o zemljiški knjigi vpisujejo v zemljiško knjigo.
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe lastninske pravice po 3. odst. 244. čl. ZZK-1 ni dovoljen proti dobrovernim osebam. Ker se dobra vera domneva, bi morala tožnica dokazati, da sta drugi toženec in tretja toženka vedela, da je prvi toženec že pred sklenitvijo prodajne pogodbe z njima razpolagal z isto nepremičnino oziroma jo prepustil tožničini pravni prednici.
Tožnica kot predkupna upravičenka bi poleg ugotovitve o ničnosti sporne pogodbe morala od tožencev zahtevati sklenitev nove prodajne pogodbe pod enakimi pogoji, kot so bili dogovorjeni v sporni pogodbi. V nasprotnem primeru bi se namreč predkupna pravica spremenila v prepoved odtujitve. Kondikcijski zahtevek za pravno varstvo predkupnega upravičenca ni potreben, saj ga nadomešča dajatveni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe.
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3. OZ člen 395, 395/1. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 481, 481/1, 484. ZIZ člen 62, 62/2, 146.
bančna garancija na prvi poziv – ugovori – neupravičena vnovčitev – obveznost upravičenca iz garancije – neupravičena pridobitev – gospodarski spor – izvršba na podlagi verodostojne listine – solidarna obveznost – izrek v nasprotju z obrazložitvijo
Bančna garancija na prvi poziv je abstraktna obveznost banke garanta, kar pomeni, da banka ob pozivu na plačilo po garanciji nima nobenih ugovorov zoper upravičenca iz garancije iz razmerja, za katero garantira. V kolikor pa prvotoženec meni, da upravičenec iz garancije L., d.d. ni bil upravičen do plačila zneska iz garancije, lahko vrnitev tega zneska terja od upravičenca po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
Upnik sicer res lahko zahteva plačilo obveznosti bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati, saj vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti terjatve povrnjene dvakrat (od glavnega dolžnika in od poroka), na kar glede na vsebino izvršilnega predloga (ki se v izvršilnemu postopku sledečem pravdnem postopku šteje kot tožba) pravilno opozarjata pritožnika.
Sodna praksa objektivno odgovornost za škodo, ki je posledica stvari, priznava le v primerih, ko gre za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti tudi, če se uporabi vsa dolžna skrbnost. V določenih okoliščinah stvar sicer res lahko postane nevarna, vendar pa to narave odgovornosti ne spreminja. Treba je namreč ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost posledica nedopustnega ravnanja ali ne, in če je, je podlaga odgovornosti krivdna.
V primeru opustitve ne moremo govoriti o fizikalni vzročnosti in je zato praviloma potrebno glede presoje protipravnosti očitane opustitve najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka kot se je zgodil. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
ZIZ člen 58, 239, 272. SPZ člen 99. ZJC člen 61. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/8.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – ugovorni postopek – domneva resničnosti trditev v ugovoru
V ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo se štejejo za resnične vse tiste navedbe v ugovoru, glede katerih upnik v odgovoru na ugovor ni navedel dejstev in predložil dokazov, na katere je opiral predlog za izdajo začasne odredbe, ter s katerimi trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe ni v nasprotju.
URS člen 25. ZLNDL člen 1, 3, 7. ZGJS člen 76, 76/1, 76/4, 76/5. ZGO-1 člen 212, 213. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 92.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – infrastrukturni objekti – gospodarske javne službe – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – razpolaganje s tujo stvarjo – javno dobro
Za presojo vprašanja lastninske pravice po ZGJS je odločilno, ali so to infrastrukturni objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne službe, po ZLNDL pa, kdo je imel ob njegovi uveljavitvi pravico uporabe. Ta je bila glede na svojo naravo in tudi način prenosa drugačna od klasične lastninske pravice. Bistveno je bilo, katera družbena oseba je ta sredstva uporabljala in z njimi opravljala družbeno funkcijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0064238
ODZ paragraf 1175, 1215. ZOR člen 99, 99/1, 99/2. OZ člen 990. ZPP člen 7. 181, 212. ZTLR člen 42, 43. SPZ člen 100.
družbena pogodba - izgradnja kabelskega sistema - sofinanciranje občanov - vloga krajevnih skupnosti - nedoločnost opustitvenega zahtevka
Ob presoji besedila individualnih pogodb naročnikov ter splošnih pogojev, ki so tvorili sestavni del teh pogodb pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za družbeno pogodbo med krajani (tožniki) in krajevnimi skupnostmi oziroma celo med 5544 krajani, kot to zatrjuje tožeča stranka. V predstavljenih pogodbah namreč ni moč najti bistvenih sestavin družbene pogodbe, saj v njej ni opredeljen skupni namen pogodbenih strank.
Sodišče prve stopnje je spregledalo trditve tožnikov o neugodnih posledicah, ki bi utegnile nastati brez izdaje začasne odredbe. Tožniki so namreč v tožbi pojasnili, da jim je toženec s spornimi posegi v njihovo služnostno pravico med drugim onemogočil dostavo kuriva, ki ga potrebujejo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov v stanovanjski hiši. Brez dvoma gre za občutno oviro pri normalni uporabi nepremičnine, neugodne posledice, ki jih zaradi tega trpijo tožniki, pa so očitne.
Pravica zahtevati izvršitev sklepa, izdanega v pravdi zaradi motenja posesti, je po 429. členu ZPP vezana na predpisani rok, za katerega toženec v odgovoru na tožbo trdi, da so ga tožniki zamudili. Gotovo so tožniki glede na doslej ponujeno trditveno gradivo upravičeni vsaj do začasne ureditve spornega pravnega razmerja.
ZPP člen 188, 188/2, 274, 274/1. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 301, 301/8.
uvedba stečajnega postopka nad toženo stranko – zavrženje tožbe – pravni interes – učinek res iudicata
Rok enega meseca iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP je namenjen upniku, ki mu je bila priglašena terjatev v stečajnem postopku prerekana, da vloži tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, oz. skladno s 3. odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, če je v njem upnik uveljavljal terjatev še pred začetkom stečajnega postopka. Nobena določba ZFPPIPP se ne nanaša na rok za izjasnitev upnika (v pravdnem postopku tožnika) o njegovem ravnanju z že prej vloženo tožbo za primer, če je bila upniku v stečajnem postopku terjatev priznana. Zato tudi ni bilo nobene postopkovne ovire potem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi 2. odstavka 301. člena ZFPPIPP, da odloči o pritožnikovi pritožbi, upoštevaje posledice priznanja tožnikove terjatve v stečajnem postopku iz 8. odstavka 301. člena ZFPPIPP.