OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065593
OZ člen 131, 131/2.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost - gradbeništvo – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pristojnost v odškodninskih delovnih sporih
Vsakršno delo, ki je opravljeno v gradbeništvu, še ne pomeni nevarno delo v smislu objektivne odgovornosti. Delo, ki ga je opravljal tožnik in sicer da je moral odstraniti filc, ki se je zapletel med železne, pokonci stoječe armaturne palice, ni delo s povečano nevarnostjo. Takšno delo namreč samo po sebi ni nevarno, saj ob njegovem rednem poteku ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, torej ne gre za delo s povečano nevarnostjo in takšne narave mu tudi ne daje okoliščina, da so bile armaturne palice napete.
Na podlagi določila 5. člena ZDSS – 1 je delovno sodišče pristojno za reševanje odškodninskih sporov zaradi škode, ki je delavcu nastala na delu ali v zvezi z delom, če delavec toži delodajalca oziroma delodajalca in zavarovalnico kot sospornika. Za reševanje sporov, kjer delavec toži za povrnitev škode le zavarovalnico, pa je pristojno redno sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
zamudne obresti - neupravičena obogatitev - ne ultra alterum tantum
Dolžnik, ki je na podlagi pravnomočne sodbe plačal obresti, ki so presegale glavnico, jih ni upravičen zahtevati nazaj na podlagi kasnejše delne razveljavitve 1060. OZ, ki je sicer uveljavila načelo ne ultra alterum tantum tudi za obveznosti, nastale pred njegovo uveljavitvijo za obresti, ki tečejo po 1. 1. 2002.
Od prodajalcev v trgovini ni mogoče terjati, da vsak hip poskrbijo za to, da na tleh ne leži kakšen od izdelkov oz. da takoj odstranijo morebitne padle, razsute ali razlite izdelke, ki so lahko posledica tudi morebitne nerodnosti kupca, ki jim izpade izdelek oz. ki izdelek porinejo na tla. Neskrbnost bi bila lahko sicer izkazana v primerih, ko prodajalci oz. prodajalke kljub temu, da bi opazili na tleh ležeče oz. razsute ali razlite izdelke, ne bi ukrepali ustrezno in tal očistili oz. izdelke postavili nazaj oz. jih odstranili ali pa v primerih, ko bi popolnoma opustili nadzor nad stanjem oz. prehodnostjo nakupovalnih poti v trgovini.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055469
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312. ZPP člen 189.
izvršilni naslov – ugovor - prenehanje terjatve – pobot – materialnopravni pobot - izjava o pobotu - litispendenca
Pritrditi pa je treba pritožniku, da je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi pobota že na podlagi pobotne izjave z dne 08. 10. 2008, torej izjave, ki je bila dana pred vložitvijo predloga za izvršbo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da dolžnik šele v tem izvršilnem postopku ugovarja prenehanje terjatve z uveljavljanjem svoje terjatve v pobot, in ker hkrati uveljavlja svojo terjatev do upnice tudi v izvršilnem postopku, opr. št. Ig 000/00, ki ga je sam sprožil, je nastopila litispendenca. Ker pa dolžnik uveljavlja prenehanje terjatve na podlagi pobotne izjave, podane pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne uveljavlja pobota šele v izvršilnem postopku in zato litispendenca ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057662
OZ člen 179, 352. ZPP 14, 154, 161.
identično dejansko stanje – vezanost na kazensko sodbo – obstoj protipravnega ravnanja – zastaranje – soprispevek oškodovanca – pretep – intenzivnost strahu – zapadlost plačila nepremoženjske škode – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine – odmera stroškov po uspehu
Tožnik je torej začel s spopadom, prvo toženec pa je nanj le reagiral, zato je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem prispevku k nastali škodi v višini 50%.
napotitev na pravdo – sporna dejstva - prikrajšanje nujnega deleža
Če pritožnik ni sprožil pravde, na katero je bil napoten s strani zapuščinskega sodišča, se na spornost dejstva, da izročilna pogodba z dne 16.1.1984 predstavlja neodplačni pravni posel, ne more več sklicevati, pač pa mu daje 5. odstavek 213. člena ZD možnost uveljavljati svoje pravice v pravdi.
šport - zastopanje športnika - agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - ekskluzivno (izključno) zastopanje - zastopnikove obveznosti - obveznosti naročitelja - dispozitivna narava zakonskih določb - pravni posel - provizija - pravica do provizije - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljena je pritožbena navedba, da se ekskluzivnost zastopanja, ki je bila dogovorjena za Slovenijo, Anglijo in Francijo, ne nanaša na primere, ko pogodbo sklene igralec sam, saj ima v skladu s tretjim odstavkom 823. člena OZ zastopnik, ki v skladu s pogodbo deluje le na določenem območju ali z določenimi strankami, pravico do provizije tudi za tiste pogodbe, ki so sklenjene za naročnika s strankami tega območja oziroma z določenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, navedena določba preprečuje, da bi naročitelj brez odmene koristil zastopnikova prizadevanja in glede na navedeno na pravico zastopnika do plačila provizije v primeru ekskluzivnosti pogodbe ne vpliva dejstvo, da je pogodbo sklenil naročitelj oz. igralec sam.
povzročitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – imetnik nevarne stvari – krivdna odškodninska odgovornost – protipravnost – vzročna zveza – predvidljivost škodnega dogodka – mejni prag zadostne verjetnosti – upravnik – spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi
Upravnik ni imetnik nevarne stvari, ki naj bi jo predstavljalo zaradi neočiščenega madeža spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi. S pogodbo o upravljanju je namreč prevzel le posle upravljanja s stavbo, s katero pa nanj ni bilo preneseno niti razpolaganje niti uporaba stopnišča v njegovo korist, prav tako pa tudi ne vzdrževanje ali nadzor stopnišča v njegovo osebno korist.
Stopnišče samo po sebi ne predstavlja nevarne stvari. Če pa postane nevarno (spolzko) zaradi neustreznega čiščenja, pride lahko v poštev odškodninska odgovornost vzdrževalca (upravnika) na podlagi krivdne odgovornosti. V spornem primeru upravnik ni kršil pogodbe o čiščenju, saj se na njeni podlagi ni zavezal, da bo zagotavljal neprekinjeno oz. stalno čistočo na stopnišču, temveč le, da bo izvrševal potrebno število ustreznih čiščenj po dogovorjeni dinamiki.
imisije – vznemirjanje lastninske pravice – tolerančni prag vznemirjanja
Lastniku gre sodno varstvo pred vznemirjanjem v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0061413
ZOR člen 154, 155, 376. ZVO člen 17.
zakonska podlaga odškodninskega zahtevka - protipravno izkoriščanje mineralnih surovin v peskokopu – nedovoljen poseg v prostor last države – odškodninska odgovornost – pridobitni interes – vrednost pridobljenega dolomita – ugovor zastaranja – ponavljajoča škodna ravnanja - tek zastaranja – pravdni stroški - spreminjanje tožbenega zahtevka po višini – sprememba razmerij uspeha pravdnih strank med postopkom
Toženec ni imel dovoljenja pristojnega organa oziroma si ni pridobil koncesije za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine, ki je v lasti tožnice (nepomembno je, če se je peskokop nahajal na zasebnem zemljišču), zato je z izkopavanjem oziroma gospodarskim izkoriščanjem peskokopa (za kar je toženec imel pridobitni interes, saj je izpovedal, da je pri tem zasledoval korist) pridobil pesek, ki si ga je prilastil na škodo tožnice. Škodo predstavlja vrednost pridobljenega peska.
Tožnica je trdila (in dokazala), da je toženec izkoriščal peskokop v spornem obdobju od oktobra 1997 do septembra 2000. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je samo po sebi razumljivo, da je šlo za ponavljalna škodna dejanja, zato je začel teči triletni zastaralni rok od nastanka zadnjih škodnih posledic v septembru 2000.
Ker je tožnica med pravdo spreminjala tožbeni zahtevek po višini (v prvi pripravljalni vlogi ga je delno umaknila oziroma skrčila, na naroku pa zvišala), se je razmerje uspeha pravdnih strank med postopkom spreminjalo. Zato je treba obračunati pravdne stroške po vrednosti spornega predmeta in uspehu pravdnih strank v posameznih fazah postopka.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 1, 20. ZPP člen 19, 19/1, 19/2.
spor o pristojnosti
Ureditev v ZVPSBNO ne pokriva primerov iz 26. čl. URS, tožbo v konkretni zadevi pa je glede na zatrjevano dejansko stanje treba obravnavati prav na navedeni podlagi. Za odločanje o njej pa je po splošnih pravilih ZPP o pristojnosti pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Ker iz dejstev, ki so bila navedena v tožbi (da tožena stranka tožniku za delo na dan praznikov in ob nedeljah ter za nočno delo ni obračunavala dodatka k plači, čeprav je tožnik takšno delo opravljal) izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Nosilni razlog, ki je privedel do ničnosti obeh pogodb (ne le posameznih pogodbenih določb), je bilo dejstvo, da pogodbi nista izključevali možnosti izigravanja prepovedi 69. člena ZTLR (nista imeli določb, ki bi obvarovale dolžnika pred zlorabo, da bi upnik prejel v lastnino stvar, ki je vredna več, kot je njegova terjatev). Ker pogodba ni nična zato, ker po svoji vsebini in namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom, ni podlage za uporabo 2. odstavka 104. člena ZOR.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - odpoved dediščini v korist določenega dediča
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjava o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 7/1, 7/1-1c, 7/1-2a, 8, 58, 58/1.. ZPP člen 25.. ZPSV člen 2, 3, 15, 15/1.. ZDSS člen 5.. ZPIZ-1-UPB4 člen 222, 223, 227.. ZZVZZ-UPB3 člen 45, 49, 50.. ZDavP-2 člen 283.
spor o pristojnosti - delovni spor - spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja
Socialni spori so skladno s 1. odstavkom 58. člena ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Predmet socialnega spora tako izvira iz obveznega zavarovanja (objektivni kriterij), stranki pa sta nosilec zavarovanja in zavarovanec oziroma zavezanec za plačilo prispevka (objektivni kriterij).
V konkretnem primeru ne gre za spor iz zavarovalnega razmerja med nosilcem zavarovanja in zavarovancem oziroma zavezancem za plačilo prispevka, temveč za spor med delavcem in delodajalcem za plačilo prispevkov iz delovnega razmerja, zato je za odločanje v tej zadevi na podlagi 2. odstavka 5. člena ZDSS-1, pristojno delovno sodišče (8. člen ZDSS-1).
Za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je toženec poimenoval „vloga za vrnitev v prvotno stanje“ in v katerem zamude niti ni zatrjeval, ampak je oporekal zakonitosti vodenja postopka, sodišču prve stopnje ni bilo treba razpisati naroka, saj že iz toženčevih navedb izhaja, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje očitno neutemeljen.
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, mora sodišče neprerekano dejstvo šteti za priznano, ne pa zahtevati od tožeče stranke, da to dejstvo dokaže (2. odstavek 214. člena ZPP).