razlaga pogodbenih določil – jasno besedilo pogodbe – jezikovna razlaga pogodbe – dobesedni pomen izrazov v pogodbi – poroštvena pogodba – pogodba o prevzemu dolga
Če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, potem za njegovo uporabo ni potrebna nobena razlagalna metoda. Uporabi se tako, kot je zapisano.
V primeru spornosti pogodbenih določil se lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli s preučevanjem zapisa pogodbe, ne more pa se je v celoti spremeniti (razen v primeru navidezne pogodbe, kar pa ni predmet trditvene podlage te zadeve).
ZZK-1 člen 86, 88. ZIZ člen 192. SPZ člen 42. ZGD-1 člen 7/1.
samostojni podjetnik – pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Glede na vezanost premoženja na osebo podjetnika in enotnost osebnega in podjetniškega premoženja ni pomembno, da je dolg nastal kot posledica opravljanja dejavnosti s.p. in ne fizične osebe. Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo nanjo in tudi ne za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, saj v izvršilnem postopku kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način in ne derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi
Pritožnik utemeljuje svoj interes za to, da bi se mu v pravdi pridružila S., ne pa interesa S., ki je relevanten za udeležbo intervenienta v pravdi. Intervencija je dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes, in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj.
Stranski intervenient mora sam zatrjevati dejstvo o svojem pravnem interesu in sam se tudi odloči, ali se bo pridružil stranki v tuji pravdi. Kadar pa stranka sama želi, da se ji v pravdi pridruži stranski intervenient, lahko zgolj predlaga, da se tega o pravdi obvesti. Takšnega predloga pa pritožnik ni podal.
napotitev na pravdo – sporna dejstva - prikrajšanje nujnega deleža
Če pritožnik ni sprožil pravde, na katero je bil napoten s strani zapuščinskega sodišča, se na spornost dejstva, da izročilna pogodba z dne 16.1.1984 predstavlja neodplačni pravni posel, ne more več sklicevati, pač pa mu daje 5. odstavek 213. člena ZD možnost uveljavljati svoje pravice v pravdi.
šport - zastopanje športnika - agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - ekskluzivno (izključno) zastopanje - zastopnikove obveznosti - obveznosti naročitelja - dispozitivna narava zakonskih določb - pravni posel - provizija - pravica do provizije - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljena je pritožbena navedba, da se ekskluzivnost zastopanja, ki je bila dogovorjena za Slovenijo, Anglijo in Francijo, ne nanaša na primere, ko pogodbo sklene igralec sam, saj ima v skladu s tretjim odstavkom 823. člena OZ zastopnik, ki v skladu s pogodbo deluje le na določenem območju ali z določenimi strankami, pravico do provizije tudi za tiste pogodbe, ki so sklenjene za naročnika s strankami tega območja oziroma z določenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, navedena določba preprečuje, da bi naročitelj brez odmene koristil zastopnikova prizadevanja in glede na navedeno na pravico zastopnika do plačila provizije v primeru ekskluzivnosti pogodbe ne vpliva dejstvo, da je pogodbo sklenil naročitelj oz. igralec sam.
povzročitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – imetnik nevarne stvari – krivdna odškodninska odgovornost – protipravnost – vzročna zveza – predvidljivost škodnega dogodka – mejni prag zadostne verjetnosti – upravnik – spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi
Upravnik ni imetnik nevarne stvari, ki naj bi jo predstavljalo zaradi neočiščenega madeža spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi. S pogodbo o upravljanju je namreč prevzel le posle upravljanja s stavbo, s katero pa nanj ni bilo preneseno niti razpolaganje niti uporaba stopnišča v njegovo korist, prav tako pa tudi ne vzdrževanje ali nadzor stopnišča v njegovo osebno korist.
Stopnišče samo po sebi ne predstavlja nevarne stvari. Če pa postane nevarno (spolzko) zaradi neustreznega čiščenja, pride lahko v poštev odškodninska odgovornost vzdrževalca (upravnika) na podlagi krivdne odgovornosti. V spornem primeru upravnik ni kršil pogodbe o čiščenju, saj se na njeni podlagi ni zavezal, da bo zagotavljal neprekinjeno oz. stalno čistočo na stopnišču, temveč le, da bo izvrševal potrebno število ustreznih čiščenj po dogovorjeni dinamiki.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 358, 358-3, 362, 362/2.
leasing pogodba – neupravičena obogatitev ob prodaji stvari – dejanska podlaga – cena vozila
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da ni relevantna cena, za katero je tožeča stranka kot leasingodajalec vozilo nadalje prodala (dejanska prodajna cena), temveč najboljša cena, za katero bi lahko vozilo prodala (kot jo je ugotovil izvedenec avtomobilske stroke). V kolikor je tožeča stranka sporno vozilo dejansko prodala tretji osebi po višji ceni, kot jo je ugotovil izvedenec avtomobilske stroke, bi bila z izpodbijano sodbo okoriščena.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055469
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312. ZPP člen 189.
izvršilni naslov – ugovor - prenehanje terjatve – pobot – materialnopravni pobot - izjava o pobotu - litispendenca
Pritrditi pa je treba pritožniku, da je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi pobota že na podlagi pobotne izjave z dne 08. 10. 2008, torej izjave, ki je bila dana pred vložitvijo predloga za izvršbo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da dolžnik šele v tem izvršilnem postopku ugovarja prenehanje terjatve z uveljavljanjem svoje terjatve v pobot, in ker hkrati uveljavlja svojo terjatev do upnice tudi v izvršilnem postopku, opr. št. Ig 000/00, ki ga je sam sprožil, je nastopila litispendenca. Ker pa dolžnik uveljavlja prenehanje terjatve na podlagi pobotne izjave, podane pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne uveljavlja pobota šele v izvršilnem postopku in zato litispendenca ni podana.
vročanje v hišni predalčnik – onemogočen dostop do poštnega nabiralnika
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo vročitev v skladu s členom 142 ZPP, tako, da je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, vendar je v takem primeru možno dokazovati, da vročanje pisanja toženki ni bilo možno na tak način, ker ji je bil onemogočen dostop do poštnega nabiralnika.
priposestvovanje - dobrovernost novega pridobitelja - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
Okoliščine, da sta tožnika neposredna soseda tožnikov, da hišo tožnikov s treh strani obdaja sporna parcela, da hiša nima stranišča in da le-to stoji na sporni parceli in je dohod do njega le po sporni parceli, nedvomno kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico toženke, s katero je nepremičnina, ki sta jo pridobila toženca, obremenjena.
Pri poizvedovalni dolžnosti gre za potrebno skrbnost novih pridobiteljev, da raziščejo zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico.
uporabnik stanovanja – najemnik – neuporaba stanovanja brez presledka več kot tri mesece – uprvičeni razlogi za neuporabo stanovanja
Ugotovitve prvostopnega sodišča, da toženec dejansko biva v stanovanju, pritožba ne more ovreči s trditvijo, da toženec biva v tujini. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja na 2. odstavek 12. točke 103. člena SZ-1, po katerem pogoj neuporabe stanovanja brez presledka več kot 3 mesece ni izpolnjen, če najemnik stanovanja ne uporablja iz upravičenih razlogov (v danem primeru službovanje v tujini).
Nosilni razlog, ki je privedel do ničnosti obeh pogodb (ne le posameznih pogodbenih določb), je bilo dejstvo, da pogodbi nista izključevali možnosti izigravanja prepovedi 69. člena ZTLR (nista imeli določb, ki bi obvarovale dolžnika pred zlorabo, da bi upnik prejel v lastnino stvar, ki je vredna več, kot je njegova terjatev). Ker pogodba ni nična zato, ker po svoji vsebini in namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom, ni podlage za uporabo 2. odstavka 104. člena ZOR.
sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – navedba novega najemnika v prejšnji najemni pogodbi
V 109. členu SZ-1 so predpisani nujni kumulativno predvideni pogoji za lastnikovo obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje po smrti njegovega najemnika. Med temi pogoji je tudi ta, da je bil najemnikov zakonec (izvenzakonski partner) ali njegov ožji družinski član naveden v najemni pogodbi.
pridobitev lastninske pravice zakoncev – načini pridobitve lastninske pravice
Po določilu 2. odst. 51. člena ZZZDR je sicer premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, vendar pa takšna določba ne pomeni, da ob tem ni (bilo) potrebno, da so (bile) za pridobitev (skupne) lastnine izpolnjene tudi predpostavke 20. in nadaljnjih členov ZTLR (ki je veljal v času, ko so se objekti po ugotovitvah sodišča prve stopnje gradili). Zakonca namreč v pravnem prometu, v razmerjih z drugimi subjekti, nastopata sicer skupaj, vendar pa v takih razmerjih lahko pridobivata lastninsko pravico le na načine iz 20. (brez dedovanja) in naslednjih členov ZTLR, po uveljavitvi SPZ pa na načine, ki so določeni v tem zakonu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057662
OZ člen 179, 352. ZPP 14, 154, 161.
identično dejansko stanje – vezanost na kazensko sodbo – obstoj protipravnega ravnanja – zastaranje – soprispevek oškodovanca – pretep – intenzivnost strahu – zapadlost plačila nepremoženjske škode – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine – odmera stroškov po uspehu
Tožnik je torej začel s spopadom, prvo toženec pa je nanj le reagiral, zato je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem prispevku k nastali škodi v višini 50%.
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-14. ZLS člen 19b, 21. ZVO-1 člen 149.
padec na javni cesti – neočiščena in nesplužena pot – upravljanje javnega dobra – krajevna skupnost
Tisti, ki je dolžan javno dobro upravljati, je dolžan zagotoviti tudi ustrezno urejanje in čiščenje javnega dobra.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno in za svoje obveznosti odgovarjajo same, občina pa le subsidiarno.