Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, mora sodišče neprerekano dejstvo šteti za priznano, ne pa zahtevati od tožeče stranke, da to dejstvo dokaže (2. odstavek 214. člena ZPP).
pogodba o medsebojnih razmerjih – tožba na ugotovitev veljavnosti pogodbe o urejanju medsebojnih razmerij – večina za sklenitev pogodbe - etažni lastniki – neprava retroaktivnost
Ko je stopil v veljavo novi zakon, je postala pogodba o urejanjih medsebojnih razmerij (ki ni bila podpisana s strani enega etažnega lastnika) veljavna in s tem ni več negotovosti ali ogrožanja pravnega položaja predlagatelja s strani nasprotnih udeležencev, zato je predlagatelj izgubil pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev veljavnosti pogodbe.
uporabnik stanovanja – najemnik – neuporaba stanovanja brez presledka več kot tri mesece – uprvičeni razlogi za neuporabo stanovanja
Ugotovitve prvostopnega sodišča, da toženec dejansko biva v stanovanju, pritožba ne more ovreči s trditvijo, da toženec biva v tujini. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja na 2. odstavek 12. točke 103. člena SZ-1, po katerem pogoj neuporabe stanovanja brez presledka več kot 3 mesece ni izpolnjen, če najemnik stanovanja ne uporablja iz upravičenih razlogov (v danem primeru službovanje v tujini).
Ni in ne more biti sporno, da se predkupni upravičenec lahko kadarkoli predkupni pravici odpove (načelo dispozitivnosti iz 3. člena OZ – prosto urejanje obligacijskih razmerij). Odpoved je enostranska izjava volje predkupnega upravičenca. Ker se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, po 14. členu smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, in je načeloma predpisana neobličnost pravnih poslov, odpoved (enostranska izjava volje) ni obličen pravni posel. Izjema iz 52. člena OZ glede obličnosti (pisne oblike) velja le glede prenosa nepremičnin (lastninske pravice ali ustanovitve druge stvarne pravice na nepremičnini), predkupna pravica pa ni stvarna pravica na nepremičnini, kar velja tako za pogodbeno predkupno pravico kot tudi zakonito.
OZ člen 10, 171, 190, 198, 346, 361, 364, 365. SPZ člen 68. ZPP člen 285.
zastaranje terjatve – neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo drugega - uporaba tuje stvari v svojo korist - pretrganje zastaranja – konkludentna pripoznava dolga - zahtevek za povračilo stroškov – zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestitev koristi – razlog za neuporabo solastne nepremičnine - nevzdržna solastninska skupnost – izselitev – pravdni standard „sile“ - zamenjava ključavnice – volenti non fit iniuria
Za podanost konkludentnega priznanja je treba z zadostno stopnjo prepričanja kumulativno ugotoviti tako voljo priznanja odločilnega dejstva, kot tudi voljo priznanja njegovih pravnih posledic.
Pretrganje zastaranja je mogoče zgolj v primeru, ko zastaranje terjatve še ni nastopilo. Ko se je zastaralni rok že iztekel in je torej terjatev že zastarala, je že po logiki stvari mogoča zgolj še odpoved zastaranju, za kar pa mora dolžnik v skladu s 361. členom OZ podati pisno pripoznavo dolga.
Solastnina daje na stvari vsakemu solastniku ustrezna lastninskopravna upravičenja posesti, uporabe in razpolaganja s stvarjo, zaradi česar je utemeljenost takšnega zahtevka prvenstveno odvisna od vprašanja, ali je bila tožeči stranki takšna uporaba s strani tožene stranke kot solastnika onemogočena. Prvenstvena obveznost vsakega lastnika je, da svojo stvar uporablja le v mejah, ki jih določa zakon in da se vzdržuje kršitve lastninske pravice drugega, kar seveda velja tudi v razmerju do solastnika.
Ravnanje tožene stranke je takšno, da toženi stranki po določenem času ni več omogočalo normalne uporabe solastne stvari, saj bi takšna uporaba predpostavljala nadaljnje izpostavljanje psihičnemu nasilju tožene stranke. Navedene hude in dalj časa trajajoče življenjske razmere, ki jih je ustvarjala zgolj (oziroma v odločilni meri) ena stranka, pa je materialnopravno mogoče subsumirati pod pojem „sile“ na enak način, kot je to mogoče storiti za fizični napad.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje učitelja telesne vzgoje ni bilo dopustno, ko je v igro vključil bosega tožnika, medtem ko so bili ostali učenci pri igri nogometa obuti. Podana bi bila odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke (osnovne šole), če bi v posledici navedenega neskrbnega ravnanja učitelja telesne vzgoje prišlo do nastanka škode (1. odst. 147. člena OZ), npr. če bi ga obuti soigralec pohodil ali pa če bi ga brcnil v stopalo bose noge oziroma če bi, kot je zatrjeval tožnik, zaradi bosih nog zdrsnil na travnati površini in se pri tem poškodoval. V obravnavani zadevi do tožnikove poškodbe ni prišlo zato, ker je igral bos, ampak zaradi trčenja s sošolcem, ko sta se skupaj pognala na žogo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da med ravnanjem delavca zavarovanca tožene stranke in škodljivo posledico ni vzročne zveze.
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi
Pritožnik utemeljuje svoj interes za to, da bi se mu v pravdi pridružila S., ne pa interesa S., ki je relevanten za udeležbo intervenienta v pravdi. Intervencija je dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes, in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj.
Stranski intervenient mora sam zatrjevati dejstvo o svojem pravnem interesu in sam se tudi odloči, ali se bo pridružil stranki v tuji pravdi. Kadar pa stranka sama želi, da se ji v pravdi pridruži stranski intervenient, lahko zgolj predlaga, da se tega o pravdi obvesti. Takšnega predloga pa pritožnik ni podal.
prekop posmrtnih ostankov - protipravnost ravnanja – kršitev osebnostne pravice – pravica do pietete - subjektivna odgovornost – vmesna sodba
Prekop posmrtnih ostankov ne more biti samovoljen, temveč je dopustnost podvržena kogentnim predpisom, s katerimi je predvideno tudi upravnemu organu pridržano odločanje o tem. V konkretnem primeru je tožena stranka s prekopom posmrtnih ostankov pokojnika ravnala samovoljno, saj predhodno ni pridobila dovoljenja pristojnega občinskega organa. Njeno ravnanje je bilo protipravno.
razlaga pogodbenih določil – jasno besedilo pogodbe – jezikovna razlaga pogodbe – dobesedni pomen izrazov v pogodbi – poroštvena pogodba – pogodba o prevzemu dolga
Če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, potem za njegovo uporabo ni potrebna nobena razlagalna metoda. Uporabi se tako, kot je zapisano.
V primeru spornosti pogodbenih določil se lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli s preučevanjem zapisa pogodbe, ne more pa se je v celoti spremeniti (razen v primeru navidezne pogodbe, kar pa ni predmet trditvene podlage te zadeve).
Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, zato izkazana nevzdržnost zakonske zveze za enega partnerja zadostuje za razvezo zakonske zveze.
Sodišče svoje odločbe ni oprlo na nedovoljeno razpolaganje strank, saj v zakonskih sporih do nedovoljenega razpolaganja sploh ne more priti, ker razpolaganje strank ni dovoljeno.
Če je razvezani zakonec brez vsakršnih sredstev za preživljanje, mu je drugi zakonce v skladu s svojimi zmožnostmi dolžan zagotoviti sredstva za preživljanje.
sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – navedba novega najemnika v prejšnji najemni pogodbi
V 109. členu SZ-1 so predpisani nujni kumulativno predvideni pogoji za lastnikovo obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje po smrti njegovega najemnika. Med temi pogoji je tudi ta, da je bil najemnikov zakonec (izvenzakonski partner) ali njegov ožji družinski član naveden v najemni pogodbi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055469
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312. ZPP člen 189.
izvršilni naslov – ugovor - prenehanje terjatve – pobot – materialnopravni pobot - izjava o pobotu - litispendenca
Pritrditi pa je treba pritožniku, da je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi pobota že na podlagi pobotne izjave z dne 08. 10. 2008, torej izjave, ki je bila dana pred vložitvijo predloga za izvršbo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da dolžnik šele v tem izvršilnem postopku ugovarja prenehanje terjatve z uveljavljanjem svoje terjatve v pobot, in ker hkrati uveljavlja svojo terjatev do upnice tudi v izvršilnem postopku, opr. št. Ig 000/00, ki ga je sam sprožil, je nastopila litispendenca. Ker pa dolžnik uveljavlja prenehanje terjatve na podlagi pobotne izjave, podane pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne uveljavlja pobota šele v izvršilnem postopku in zato litispendenca ni podana.
S tem, ko je tožeča stranka na meničnem blanketu kot datum zapadlosti zapisala 02. 04. 2007, je menica postala datirana menica in ne menica vpoglednica, kot to trdi pritožnik.
SPZ člen 18, 18/1, 48, 54, 55, 57. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26. ZPP člen 285, 337, 337/1.
vlaganja solastnika v solastno nepremičnino – nova stvar – nastanek stvarnopravne pravice na nepremičnini – verzijski zahtevek – povrnitev vrednosti vlaganj - zastaranje
Določba 48. člena SPZ se uporablja tudi pri vlaganjih enega od solastnikov v solastno nepremičnino; vsako vlaganje ob izostanku ustreznega dogovora ima lahko za posledico povečanje vrednosti solastnih deležev sorazmerno v korist vseh solastnikov, graditelju pa ostane le verzijski zahtevek ob omenjenih zakonskih pogojih. Nepremičnina je po novi ureditvi prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (prvi odstavek 18. člena SPZ) in zato ne more pri povečanju vrednosti nepremičnine nastati v pravnem smislu nova stvar. Nepremičnina je glede na določbo 54. člena SPZ vselej glavna stvar ter se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Z uveljavitvijo SPZ pa tudi ne pridejo več v poštev določbe o spojitvi ter izdelavi nove nepremičnine (55. in 57. člen SPZ), ker se nanašajo le na premične stvari.
Tožnik bi moral dokazati, da je bila sklenjena nova pogodba (dogovor), s katero(im) so bili spremenjeni solastninski deleži, določeni v zemljiškoknjižni listini z dne 5.3.1993. Zgolj v tem primeru bi lahko uveljavil višji solastninski delež na podlagi stvarnopravnih učinkov takšnega pravnega posla.
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-14. ZLS člen 19b, 21. ZVO-1 člen 149.
padec na javni cesti – neočiščena in nesplužena pot – upravljanje javnega dobra – krajevna skupnost
Tisti, ki je dolžan javno dobro upravljati, je dolžan zagotoviti tudi ustrezno urejanje in čiščenje javnega dobra.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno in za svoje obveznosti odgovarjajo same, občina pa le subsidiarno.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 7/1, 7/1-1c, 7/1-2a, 8, 58, 58/1.. ZPP člen 25.. ZPSV člen 2, 3, 15, 15/1.. ZDSS člen 5.. ZPIZ-1-UPB4 člen 222, 223, 227.. ZZVZZ-UPB3 člen 45, 49, 50.. ZDavP-2 člen 283.
spor o pristojnosti - delovni spor - spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja
Socialni spori so skladno s 1. odstavkom 58. člena ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. Predmet socialnega spora tako izvira iz obveznega zavarovanja (objektivni kriterij), stranki pa sta nosilec zavarovanja in zavarovanec oziroma zavezanec za plačilo prispevka (objektivni kriterij).
V konkretnem primeru ne gre za spor iz zavarovalnega razmerja med nosilcem zavarovanja in zavarovancem oziroma zavezancem za plačilo prispevka, temveč za spor med delavcem in delodajalcem za plačilo prispevkov iz delovnega razmerja, zato je za odločanje v tej zadevi na podlagi 2. odstavka 5. člena ZDSS-1, pristojno delovno sodišče (8. člen ZDSS-1).