Od prodajalcev v trgovini ni mogoče terjati, da vsak hip poskrbijo za to, da na tleh ne leži kakšen od izdelkov oz. da takoj odstranijo morebitne padle, razsute ali razlite izdelke, ki so lahko posledica tudi morebitne nerodnosti kupca, ki jim izpade izdelek oz. ki izdelek porinejo na tla. Neskrbnost bi bila lahko sicer izkazana v primerih, ko prodajalci oz. prodajalke kljub temu, da bi opazili na tleh ležeče oz. razsute ali razlite izdelke, ne bi ukrepali ustrezno in tal očistili oz. izdelke postavili nazaj oz. jih odstranili ali pa v primerih, ko bi popolnoma opustili nadzor nad stanjem oz. prehodnostjo nakupovalnih poti v trgovini.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055469
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312. ZPP člen 189.
izvršilni naslov – ugovor - prenehanje terjatve – pobot – materialnopravni pobot - izjava o pobotu - litispendenca
Pritrditi pa je treba pritožniku, da je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi pobota že na podlagi pobotne izjave z dne 08. 10. 2008, torej izjave, ki je bila dana pred vložitvijo predloga za izvršbo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da dolžnik šele v tem izvršilnem postopku ugovarja prenehanje terjatve z uveljavljanjem svoje terjatve v pobot, in ker hkrati uveljavlja svojo terjatev do upnice tudi v izvršilnem postopku, opr. št. Ig 000/00, ki ga je sam sprožil, je nastopila litispendenca. Ker pa dolžnik uveljavlja prenehanje terjatve na podlagi pobotne izjave, podane pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne uveljavlja pobota šele v izvršilnem postopku in zato litispendenca ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065593
OZ člen 131, 131/2.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost - gradbeništvo – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pristojnost v odškodninskih delovnih sporih
Vsakršno delo, ki je opravljeno v gradbeništvu, še ne pomeni nevarno delo v smislu objektivne odgovornosti. Delo, ki ga je opravljal tožnik in sicer da je moral odstraniti filc, ki se je zapletel med železne, pokonci stoječe armaturne palice, ni delo s povečano nevarnostjo. Takšno delo namreč samo po sebi ni nevarno, saj ob njegovem rednem poteku ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, torej ne gre za delo s povečano nevarnostjo in takšne narave mu tudi ne daje okoliščina, da so bile armaturne palice napete.
Na podlagi določila 5. člena ZDSS – 1 je delovno sodišče pristojno za reševanje odškodninskih sporov zaradi škode, ki je delavcu nastala na delu ali v zvezi z delom, če delavec toži delodajalca oziroma delodajalca in zavarovalnico kot sospornika. Za reševanje sporov, kjer delavec toži za povrnitev škode le zavarovalnico, pa je pristojno redno sodišče.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - zamudne obresti - leasing
Tožnica, ki je imela tako imenovano pristno valutno terjatev, je smela ob vložitvi tožbe (po tedanjih predpisih) zahtevek postaviti v tuji valuti, lahko pa ga je tudi pretvorila v domačo valuto. Tožnica se je odločila za pretvorbo v domačo valuto (tedaj SIT), vendar pa s tem ni mogla spremeniti tega, katero materialno pravo je treba uporabiti ob odločanju o tožbenem zahtevku.
sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – navedba novega najemnika v prejšnji najemni pogodbi
V 109. členu SZ-1 so predpisani nujni kumulativno predvideni pogoji za lastnikovo obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje po smrti njegovega najemnika. Med temi pogoji je tudi ta, da je bil najemnikov zakonec (izvenzakonski partner) ali njegov ožji družinski član naveden v najemni pogodbi.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - odpoved dediščini v korist določenega dediča
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjava o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
odškodnina – premoženjska škoda – zamenjava dela poškodovane stvari - trditvena podlaga
Sodišče prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da se vzpostavi stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Takšno stanje bi se vzpostavilo že z zamenjavo puškine cevi, zato tožnik ne more zahtevati denarnega zneska, ki predstavlja vrednost nove puške.
kaznovanje odvetnika – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku
Izdaja sklepa o kaznovanju na podlagi 304. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP ni omejena zgolj na vzdrževanje reda na glavni obravnavi. Do žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku oz. do oviranja dela sodišča lahko pride tudi pred ali po zaključku glavne obravnave in ne le med samo glavno obravnavo, npr. ob prihodu ali odhodu udeležencev iz sodne dvorane, ko se glavna obravnava še ni začela oz. se je že končala, zato lahko sodišče sklep o kaznovanju zaradi žalitve sodišča ali drugih udeležencev v postopku izda tudi izven glavne obravnave.
Pritožnica se je na naroku vedla neprimerno s tem, ko je brez dovoljenja sodišča opravljala telefonske klice preko svojega mobilnega telefona med trajanjem glavne obravnave.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 358, 358-3, 362, 362/2.
leasing pogodba – neupravičena obogatitev ob prodaji stvari – dejanska podlaga – cena vozila
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da ni relevantna cena, za katero je tožeča stranka kot leasingodajalec vozilo nadalje prodala (dejanska prodajna cena), temveč najboljša cena, za katero bi lahko vozilo prodala (kot jo je ugotovil izvedenec avtomobilske stroke). V kolikor je tožeča stranka sporno vozilo dejansko prodala tretji osebi po višji ceni, kot jo je ugotovil izvedenec avtomobilske stroke, bi bila z izpodbijano sodbo okoriščena.
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-14. ZLS člen 19b, 21. ZVO-1 člen 149.
padec na javni cesti – neočiščena in nesplužena pot – upravljanje javnega dobra – krajevna skupnost
Tisti, ki je dolžan javno dobro upravljati, je dolžan zagotoviti tudi ustrezno urejanje in čiščenje javnega dobra.
Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno in za svoje obveznosti odgovarjajo same, občina pa le subsidiarno.
uporabnik stanovanja – najemnik – neuporaba stanovanja brez presledka več kot tri mesece – uprvičeni razlogi za neuporabo stanovanja
Ugotovitve prvostopnega sodišča, da toženec dejansko biva v stanovanju, pritožba ne more ovreči s trditvijo, da toženec biva v tujini. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja na 2. odstavek 12. točke 103. člena SZ-1, po katerem pogoj neuporabe stanovanja brez presledka več kot 3 mesece ni izpolnjen, če najemnik stanovanja ne uporablja iz upravičenih razlogov (v danem primeru službovanje v tujini).
predlagatelj dokaza – predlaganje dokaza s strani ene stranke – opustitev izvedbe dokaza – izpodbijanje opustitve izvedbe dokaza – aktivna legitimacija glede opustitve izvedbe dokaza
Dokaza z izvedencem ni predlagal toženec, pač pa ga je predlagala tožnica, zato se toženec na kršitev ne more uspešno sklicevati.
napotitev na pravdo – sporna dejstva - prikrajšanje nujnega deleža
Če pritožnik ni sprožil pravde, na katero je bil napoten s strani zapuščinskega sodišča, se na spornost dejstva, da izročilna pogodba z dne 16.1.1984 predstavlja neodplačni pravni posel, ne more več sklicevati, pač pa mu daje 5. odstavek 213. člena ZD možnost uveljavljati svoje pravice v pravdi.
dedni dogovor – učinek sodne poravnave – rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave. Zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju.
Pri roku za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je treba upoštevati okoliščino teka zapuščinskega postopka po sami sklenitvi dednega dogovora.