premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina – restitucija – uničenje mejnikov
Temeljno načelo odškodninskega prava je izraženo v določbi 1. odstavka 164. člena OZ, ki določa, da je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo preden je škoda nastala. Šele če restitucija ni mogoča, je treba škodo poravnati v obliki denarne odškodnine.
Restitucija je glede na naravo stvari možna v več oblikah: o individualni restituciji govorimo, če se ta kaže v vrnitvi (npr. popravilu) individualna določene stvari (kadar je seveda taka restitucija mogoča) - o generični restituciji pa govorimo, če je bila škoda povzročena na generični stvari, tako, da jo lahko odgovorna oseba nadomesti z drugo generično stvarjo.
Po 1. odstavku 123. člena ZEN postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnika lahko izvede samo geodetsko podjetje, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. Zato res ni mogoče toženi stranki naložiti, da mora sama od sebe vkopati mejnike, lahko pa se ji naloži, da je dolžna pooblastiti pooblaščeni geodetski organ, da opravi vkopanje mejnikov na podlagi elaborata in odločbe Ministrstva za okolje, prostor in energijo.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Sodišče dovoli vknjižbo po stanju na dan prejema obvestila. Iz navedenega razloga pritožnik ne more uveljavljati, da je že predlagal razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Če bo pritožnik s predlogom uspel, bo to razlog za za izbris dovoljenega vpisa in sicer zazname sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke.
vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu – zaznamba vrstnega reda - vročanje sklepa o vknjižbi lastninske pravice
Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo dejstva, da se sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda v ustreznem odpravku nahaja v sodnem spisu istega sodišča in iste zemljiške knjige, zato je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena.
posojilna pogodba ali darilo – izročitev denarja – namen izročitve denarja
Izročitev denarja lahko pomeni izpolnitveno dejanje posojilodajalca ali darovalca. Na tožniku, ki iztožuje vrnitev posojenega, je, da trdi in dokaže, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061393
ZPP člen 140,141, 141/1, 318. SPZ člen 99.
delna zamudna sodba – pasivnost tožene stranke - osebna vročitev – vznemirjanje lastninske pravice
Bistveni pogoj za izdajo zamudne sodbe je pasivnost tožene stranke, saj se ta ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Postavlja se absolutna domneva, da tožena stranka priznava dejanske trditve tožeče stranke, na katere ta opira zahtevek. Ta domneva pa je mogoča, če je tožena stranka seznanjena s tožnikovimi tožbenimi trditvami. Toženi stranki mora biti zato tožba vročena osebno.
Tožeča stranka, ki je lastnica sporne premičnine, na kateri je prišlo do vznemirjanja s strani tožene stranke, je upravičena zahtevati od tožene stranke, da jo preneha vznemirjati pri izvrševanju lastninske pravice na spornem zemljišču, saj je pravica tožene stranke uporabljati zemljišče tožeče stranke za dostop do svoje hiše prenehala dne, ko je tožena stranka dogradila svojo stanovanjsko hišo.
Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnotežje.
Tožniku gredo zakonske zamudne obresti od odškodnine za nematerialno škodo od dneva, ko je od toženke zahteval izpolnitev obveznosti .
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka. Stroški so bili namreč odmerjeni in priznani s sodbo, s katero je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje. Obresti je zato mogoče priznati le za čas od izteka paricijskega roka, ko pride nasprotna stranka s plačilom v zamudo.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 110, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reintegracija – obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi za določen čas
Na podlagi ugotovitve, da sta tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakoniti, je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen le do datuma, do katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (ki je bila dvakrat nezakonito odpovedana).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – vzgoja in izobraževanje
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zakonito in sicer iz dveh razlogov: zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in zaradi neizpolnjevanja zahtevanih pogojev, ker tožnik ni imel izobrazbe, ki jo je skladno s sistemizacijo delovnih mest objavila tožena stranka ob razpisu prostega delovnega mesta.
Če med dediči ni sporna vsebina dedne izjave, ampak obstaja spor o pravnih posledicah dane izjave, razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pravdo ni.
S tem, ko se je nujna dedinja odrekla pravici do uveljavljanja nujnega dednega deleža, ni nasprotovala zapustničini svobodi testiranja in gre njena odpoved v korist oporočnega dediča.
Pooblastilo dano odvetniku, ki ne vsebuje nobenih omejitev (splošno pooblastilo), pomeni tudi upravičenje odvetnika, da sklene poravnavo, s katero je bilo razpolagano s premoženjem, ki ni bilo predmet pravdnega in zapuščinskega postopka.
vročanje sklepa o zavrnitvi vpisa organu – odločanje o vpisu po uradni dolžnosti
Se sklep o zavrnitvi vpisa, ki se je začel po uradni dolžnosti, se vroči organu, na čigar zahtevo se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, zato zadeven sklep o zavrnitvi vpisa pritožniku pravilno ni bil vročen in se pritožnik ne more sklicevati, da je ravnal skladno s pravnim poukom, vsebovanim v zadevnem sklepu.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055448
OZ člen 1090, 1090/3.
notarski zapis - kreditna pogodba - solidarno poroštvo - poziv upnika
V poroštvenih izjavah je izrecno zapisano, da dolžnika odgovarjata kot porok in plačnik, to pa v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ potrjuje, da sta se zavezala kot solidarna poroka. Izraz „na prvi poziv“ tudi ne odlaga zapadlosti terjatve solidarnih porokov, saj že po definiciji solidarnega poroštva, kot jo opredeljuje tretji odstavek 1019. člena OZ, odgovarja porok upniku kot glavni dolžnik in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Glede na zavezo v točki 3 poroštvene izjave je torej upnik smel od porokov izterjevati terjatev, ki je po notarskem zapisu zapadla in ni bila plačana, dolžnika pa niti v ugovoru niti v pritožbi ne zatrjujeta, da za zapadlo in neplačano obveznost ne bi vedela, saj vztrajata pri, za odločitev v konkretnem primeru, neodločilnem dejstvu, da naj njuna obveznost iz poroštvene izjave še ne bi zapadla, ker nista prejela poziva upnika, kar pa glede na prej obrazloženo ne drži.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSL0067530
ZZK-1 člen 49, 49/1, 142. ZKZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2. OZ člen 15, 21, 22, 52.
predznamba lastninske pravice – kmetijsko zemljišče – sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - prodajna pogodba – sklenitev pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča - neenotna sodna praksa
Možnost, da pravico do nakupa uveljavi več upravičencev istega prednostnega reda in je posledično pravica izbire, s katerim izmed njih bo sklenil pogodbo, na strani prodajalca, narekuje zaključek, po katerem pogodba v trenutku sprejema ponudbe še ni sklenjena.
Pritožba je na pristojno sodišče prispela šele po izteku roka za vložitev pritožbe, s čimer je izpolnjen objektivni pogoj za oceno pritožbe kot prepozne. Za presojo subjektivnega pogoja -standarda „očitne pomote vložnika“ pa je v konkretnem primeru odločilno, da ne le, da je pooblaščenec toženih strank poslal oziroma vložil pritožbo pri napačnem sodišču, temveč tudi to, da je samo vlogo naslovil na napačno sodišče.
ZIZ člen 272, 272/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - verjetnost obstoja terjatve - vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - nedopustna pritožbena novota
Tudi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL je potrebno kot pogoj za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po ZIZ izkazati verjetnost obstoja terjatve.
javna cesta – komunalna dejavnost – zimska služba – dejavnost splošnega pomena – odškodninska odgovornost
V predmetni zadevi je ustreznejša materialnopravna podlaga 163. člen OZ, ki določa odškodninsko odgovornost tistega, ki opravlja komunalno ali drugo pomembno dejavnost splošnega pomena, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Gre za specialno določbo glede na splošno pravilo 131. člena OZ, ki pa je relevantno glede na to, da je izvajanje zimske službe sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest, ki je obvezna gospodarska javna služba.