V Republiki Sloveniji je obstajala možnost tako operativne korekcije gležnja kot tudi zatrditve gležnja, kar pomeni, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, s tem pa ni izpolnjen en od pogojev za napotitev zavarovanke na zdravljenje v tujino.
Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnotežje.
Tožniku gredo zakonske zamudne obresti od odškodnine za nematerialno škodo od dneva, ko je od toženke zahteval izpolnitev obveznosti .
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka. Stroški so bili namreč odmerjeni in priznani s sodbo, s katero je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje. Obresti je zato mogoče priznati le za čas od izteka paricijskega roka, ko pride nasprotna stranka s plačilom v zamudo.
krivdna odškodninska odgovornost – ugriz psa – dolžno varstvo nad psom – nadzorstvo nad psom – odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti
Toženca bi bila objektivno odgovorna na škodo, ki jo je povzročil njun pes, če bi ga bilo šteti za nevarno žival. Vendar pa za škodo, ki jo je povzročil, odgovarjata tudi v primeru, da pes ni bil nevaren, če nista poskrbela za njegovo potrebno varstvo in nadzorstvo.
Iz same izpovedbe tožnika ne izhaja, da bi v posledici opisanih brazgotin trpel kakršnekoli duševne bolečine, da bi ga kakorkoli motile ali ovirale. Zato zaradi zaceljenih brazgotin, kot jih je opisal izvedenec medicinske stroke, ki jih je opredelil kot manjši kozmetični defekt, tožnik ni utrpel pravno priznane škode in mu zato odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti ne gre.
ODZ člen 1463, 1464. ZTLR člen 28. ZSR člen 8, 31.
dobra vera – priposestovanje služnosti – osebna služnost – prekarij – montažna garaža kot premičnina
Prekarij predstavlja oviro za priposestvovanje služnosti. D
ajalec prekarija lahko kadarkoli zahteva vračilo stvari od prekarista, pri čemer je v konkretnem primeru mogoče šteti kot preklic prekarija obravnavano tožbo tožnikov na izročitev stanovanja.
Postavljena montažna garaža predstavlja premičnino, saj ni trajno spojena z nepremičnino, ki je last tožnikov. Dejstvo, da je bila montažna garaža postavljena na betonsko ploščo tega zaključka ne spremeni, saj betonska plošča, ki je bila postavljena na tujem zemljišču, še ne predstavlja objekta, ki je po svojem namenu trajno povezan z nepremičnino, in torej ni sestavina nepremičnine, pri čemer daje podlago za takšen zaključek tudi s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je bila betonska plošča zgrajena (izključno) za potrebe montažne garaže (gre za začasno povezavo med nepremičnino in betonsko ploščo, povezava je vezana na obstoj montažne garaže).
Pooblastilo dano odvetniku, ki ne vsebuje nobenih omejitev (splošno pooblastilo), pomeni tudi upravičenje odvetnika, da sklene poravnavo, s katero je bilo razpolagano s premoženjem, ki ni bilo predmet pravdnega in zapuščinskega postopka.
ZPP člen 274, 274/1. ZDru – 1 člen 13, 13/5, 14, 14/2.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – društvo – zavrženje tožbe
Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz 5. odst. 13. čl. ZDru – 1. Tožeča stranka bi morala pred sodnim postopkom zoper odločitev upravnega odbora društva vložiti pritožbo, o kateri bi na prvi naslednji seji odločal občni zbor društva.
varstvo časti in ugleda – pojem časti – pojem ugleda – kršitev osebnostne pravice
Tožeča stranka v pravdi uveljavlja varstvo časti in ugleda, ki je opredeljeno v 34. členu URS, pri čemer je čast zavest človeka o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast), ugled pa spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih (zunanja, objektivna čast).
pogodba o delu - podjemna pogodba – parcelacija – geodetske storitve
Oseba, ki pri geodetskem podjetju naroči ureditev meje, izdelavo elaborata ter ga pooblasti za vložitev zahteve pri geodetski upravi, je dolžna to storitev plačati po pravilih o podjemni pogodbi.
ZIZ člen 24. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 443, 443/3, 443/3-2, 500.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – aktivni družbenik - aktivna legitimacija za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na izbrisano pravno osebo. – pozneje najdeno premoženje
Po ureditvi v ZFPPIPP aktivni družbeniki izbrisane pravne osebe niso več njeni univerzalni pravni nasledniki, zato z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra nanje ne preidejo vse morebitne pravice in obveznosti izbrisane pravne osebe. To tudi pomeni, da niso aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na izbrisano pravno osebo.
Upniški odbor ima pravico zahtevati od upravitelja izredna pisna poročila glede zadev, o katerih daje soglasje ali mnenje o zadevah, določenih z zakonom, glede obravnave rednih poročil ter glede izvajanja pristojnosti, določenih z zakonom.
javna cesta – komunalna dejavnost – zimska služba – dejavnost splošnega pomena – odškodninska odgovornost
V predmetni zadevi je ustreznejša materialnopravna podlaga 163. člen OZ, ki določa odškodninsko odgovornost tistega, ki opravlja komunalno ali drugo pomembno dejavnost splošnega pomena, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Gre za specialno določbo glede na splošno pravilo 131. člena OZ, ki pa je relevantno glede na to, da je izvajanje zimske službe sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest, ki je obvezna gospodarska javna služba.
191. člen OZ določa, da tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je to pravico pridržal ali če je plačal, da bi se izognil sili. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da sta tožnika plačala tisto, kar sta se s toženko s pogodbo dogovorila. Ker je bilo ugotovljeno, da dogovor o višini kupnine ni ničen, sta tožnika s tem, ko sta plačala dogovorjeni znesek, izpolnila sprejeto pogodbeno obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068058
ZPP člen 8. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1, 539, 540, 540/2. OZ člen 132, 179, 382a.
načelo proste presoje dokazov – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – nepremoženjska škoda – neupravičen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – zakonske zamudne obresti – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Naša procesna ureditev (z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine) ne pozna dokaznih pravil, ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano.
Ker v ZKP ni določb o nepremoženjski škodi zaradi neutemeljeno odvzete prostosti in odškodnini zanjo, se v sodni praksi o teh vprašanjih presoja po kriterijih 179. člena OZ. To pomeni, da prihajajo v poštev objektivno subjektivna merila, enako kot pri drugih oblikah nepremoženjske škode. Na odmero pravične odškodnine vplivajo dolžina trajanja pripora, teža in narava očitanega kaznivega dejanja, ugled, ki ga je oškodovanec užival, odnos okolja, objava podatkov priprte osebe v medijih in druge okoliščine, ki so vplivale na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin.
Glede na splošno prepoved retroaktivnosti je treba šteti, da se OZ-A na primere, ko so zapadle pa ne plačane zamudne obresti v obdobju od uveljavitve OZ do uveljavitve OZ-A že dosegle glavnico, ne more nanašati. Obresti so namreč po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – obsežna listinska dokumentacija – domneva umika dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme – brezplačna pravna pomoč – pravdni stroški
Glede na to, da je tožena stranka ves čas ugovarjala temelju in višini zahtevka, glede načina izračuna stroškov po Pogodbi o upravljanju pa je nasprotovala vsaki specifikaciji računa ter navedla, da je v stanovanju bivala le ena in ne štiri osebe, da iz predloženih računov ni razviden ključ delitve stroškov ter da ni imela psa, zato tovrstnih stroškov ne nosi, bi morala tožeča stranka, v kolikor bi želela zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu, na njene ugovore odgovoriti ter predlagati dokaze, ki bi dokazovali nasprotno.
ZIZ člen 272, 272/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - verjetnost obstoja terjatve - vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - nedopustna pritožbena novota
Tudi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL je potrebno kot pogoj za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po ZIZ izkazati verjetnost obstoja terjatve.
posojilna pogodba ali darilo – izročitev denarja – namen izročitve denarja
Izročitev denarja lahko pomeni izpolnitveno dejanje posojilodajalca ali darovalca. Na tožniku, ki iztožuje vrnitev posojenega, je, da trdi in dokaže, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo.
prometna nezgoda - renta - rentni zahtevek - bodoča škoda – izgubljeni dobiček – dajatve iz poslovanja
Za vzročno zvezo zadošča že ugotovitev o tožnikovi izgubi kontrole nad motornim kolesom, povzročeni s protipredpisno menjavo voznih pasov osebnega vozila; fizičen kontakt vozil ni pogoj za obstoj vzročne zveze.
Izgubljeni dobiček je tisto prikrajšanje, ki se je zaradi tožnikove odsotnosti z dela in manjše delovne sposobnosti odrazilo pri njegovem opravljanju avtoprevozniške dejavnosti. Ker je rezultat poslovanja odvisen od dajatev, ki jih je samostojni podjetnik v zvezi s svojim poslovanjem dolžan odvesti, je tudi to okoliščino treba upoštevati pri ugotavljanju predvidenega uspeha poslovanja.
Renta je odmena za prikrajšanje, ki na dan zaključka glavne obravnave še ni nastopilo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055448
OZ člen 1090, 1090/3.
notarski zapis - kreditna pogodba - solidarno poroštvo - poziv upnika
V poroštvenih izjavah je izrecno zapisano, da dolžnika odgovarjata kot porok in plačnik, to pa v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ potrjuje, da sta se zavezala kot solidarna poroka. Izraz „na prvi poziv“ tudi ne odlaga zapadlosti terjatve solidarnih porokov, saj že po definiciji solidarnega poroštva, kot jo opredeljuje tretji odstavek 1019. člena OZ, odgovarja porok upniku kot glavni dolžnik in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Glede na zavezo v točki 3 poroštvene izjave je torej upnik smel od porokov izterjevati terjatev, ki je po notarskem zapisu zapadla in ni bila plačana, dolžnika pa niti v ugovoru niti v pritožbi ne zatrjujeta, da za zapadlo in neplačano obveznost ne bi vedela, saj vztrajata pri, za odločitev v konkretnem primeru, neodločilnem dejstvu, da naj njuna obveznost iz poroštvene izjave še ne bi zapadla, ker nista prejela poziva upnika, kar pa glede na prej obrazloženo ne drži.