ZOR člen 372, 373. ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2.
preužitek – vzdrževalnina – zaplemba premoženja – zastaranje terjatve iz naslova preužitka
Tožnikova terjatev iz naslova vzdrževalnine (preužitka) je občasna dajatev, za katero je v vsem obdobju, na katerega se nanaša zahtevek, veljal 3-letni zastaralni rok.
ZPP člen 274, 274/1. ZDru – 1 člen 13, 13/5, 14, 14/2.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – društvo – zavrženje tožbe
Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz 5. odst. 13. čl. ZDru – 1. Tožeča stranka bi morala pred sodnim postopkom zoper odločitev upravnega odbora društva vložiti pritožbo, o kateri bi na prvi naslednji seji odločal občni zbor društva.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 356, 356/1, 356/2, 356/2-2, 356/3.
predračun stroškov stečajnega postopka – načrt poteka stečajnega postopka – sprememba predračuna – čakanje na izid pravde
Predračun stroškov stečajnega postopka temelji na načrtu poteka stečajnega postopka, ki vsebuje opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. Od potrebnosti stroškov za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika je odvisen tudi obseg stroškov, ki se določajo s predračunom. Če gre za stroške, ki nastajajo le s čakanjem na izid pravd glede prerekanih terjatev, mora biti obseg stroškov nižji. Praviloma mora glede na zakonsko dikcijo določitev predračuna stroškov stečajnega postopka zajeti čas, ki je potreben za unovčitev premoženja. Po unovčitvi pa terja odobreni predračun v primeru njegove nezadostnosti za izvedbo dejanj, ki jih je treba še opraviti v stečajnem postopku, spremembo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068062
ZPP člen 99, 99/2, 286b, 286b/1. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 52, 52/2. OZ člen 3, 6, 352, 352/3. ZOR člen 10, 18, 376, 376/3.
takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka – sporazumno razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Tožnik bi moral, če je menil, da je sodišče kršilo določbe postopka (glede vročanja sodnega pisanja), na to opozoriti najkasneje na zadnji glavni obravnavi, uveljavljanje kršitve v pritožbenem postopku pa ni upoštevno, saj tožnik ne izkazuje, da je brez svoje krivde predhodno ni mogel navesti.
V skladu s 47. členom ZN morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sklenjene v notarskem zapisu, sicer so nične. V obravnavanem primeru pa ni šlo za takšno pogodbo, ampak za dogovor, da bosta kupnino, ki je tudi skupno premoženje in jo je prejela toženka, porabila za poplačilo terjatev tretjih. Za sporazumno razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem se v takšnem primeru ne zahteva nobena obličnost.
Nobene ovire ni bilo, da bi tožnik najkasneje ob razpadu zakonske zveze v marcu 2000 lahko prišel do podatkov, ali je toženka poravnala kupnino za dogovorjeni namen. Tudi tožnik mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. Čas njegove seznanitve (v letu 2006) z izvršilnim postopkom zaradi plačila preživnine in z dejstvom, da toženka (tedaj) še ni v celoti poravnala stanovanjskega posojila, ne more vplivati na začetek teka zastaralnega roka.
ZDR člen 184, 184/1, 145, 145/2, 145/2-6. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – protipravno ravnanje – nadurno delo – invalid III. kategorije – nepremoženjska škoda
Tožena stranka je ravnala protipravno, ker je tožniku kot invalidu III. kategorije s pravico do dela v polovičnem delovnem času odredila nadurno delo. Zaradi njenega ravnanja je tožnik upravičen do odškodnine, če so podani tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti, ne pa, če je prejel plačilo za nadurno delo, ker v polovičnem delovnem času ni uspel opraviti svojega dela oziroma ker mu je s tem tožena stranka le povišala plačo.
premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina – restitucija – uničenje mejnikov
Temeljno načelo odškodninskega prava je izraženo v določbi 1. odstavka 164. člena OZ, ki določa, da je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo preden je škoda nastala. Šele če restitucija ni mogoča, je treba škodo poravnati v obliki denarne odškodnine.
Restitucija je glede na naravo stvari možna v več oblikah: o individualni restituciji govorimo, če se ta kaže v vrnitvi (npr. popravilu) individualna določene stvari (kadar je seveda taka restitucija mogoča) - o generični restituciji pa govorimo, če je bila škoda povzročena na generični stvari, tako, da jo lahko odgovorna oseba nadomesti z drugo generično stvarjo.
Po 1. odstavku 123. člena ZEN postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnika lahko izvede samo geodetsko podjetje, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. Zato res ni mogoče toženi stranki naložiti, da mora sama od sebe vkopati mejnike, lahko pa se ji naloži, da je dolžna pooblastiti pooblaščeni geodetski organ, da opravi vkopanje mejnikov na podlagi elaborata in odločbe Ministrstva za okolje, prostor in energijo.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Sodišče dovoli vknjižbo po stanju na dan prejema obvestila. Iz navedenega razloga pritožnik ne more uveljavljati, da je že predlagal razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Če bo pritožnik s predlogom uspel, bo to razlog za za izbris dovoljenega vpisa in sicer zazname sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke.
Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnotežje.
Tožniku gredo zakonske zamudne obresti od odškodnine za nematerialno škodo od dneva, ko je od toženke zahteval izpolnitev obveznosti .
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka. Stroški so bili namreč odmerjeni in priznani s sodbo, s katero je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje. Obresti je zato mogoče priznati le za čas od izteka paricijskega roka, ko pride nasprotna stranka s plačilom v zamudo.
ZIZ člen 272, 272/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - verjetnost obstoja terjatve - vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - nedopustna pritožbena novota
Tudi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL je potrebno kot pogoj za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po ZIZ izkazati verjetnost obstoja terjatve.
javna cesta – komunalna dejavnost – zimska služba – dejavnost splošnega pomena – odškodninska odgovornost
V predmetni zadevi je ustreznejša materialnopravna podlaga 163. člen OZ, ki določa odškodninsko odgovornost tistega, ki opravlja komunalno ali drugo pomembno dejavnost splošnega pomena, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Gre za specialno določbo glede na splošno pravilo 131. člena OZ, ki pa je relevantno glede na to, da je izvajanje zimske službe sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest, ki je obvezna gospodarska javna služba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065607
ZPP člen 70, 72, 72/2.
pravočasna zahteva za izločitev izvedenca – prenehanje služnosti – pogoji za prenehanje služnosti – prenehanje opravljanja kmetijske dejavnosti
Izločitev izvedenca mora stranka zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Tožena stranka je izločitev zahtevala že po tem, ko je izvedenec opravil svoje dele in je na mnenje tudi podala pripombe. Predlog je bil torej podan prepozno in zato pravilno neupošteven.
Razlog za nastanek služnosti je bila potreba po krožni poti zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti. Ker se toženca s kmetijstvom ne ukvarjata več (občasno za krajši čas z dopitanjem prašičev in s kokošmi), ne potrebujeta te služne poti, saj imata s parcele izhod na javno pot.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – vzgoja in izobraževanje
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zakonito in sicer iz dveh razlogov: zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in zaradi neizpolnjevanja zahtevanih pogojev, ker tožnik ni imel izobrazbe, ki jo je skladno s sistemizacijo delovnih mest objavila tožena stranka ob razpisu prostega delovnega mesta.
Če med dediči ni sporna vsebina dedne izjave, ampak obstaja spor o pravnih posledicah dane izjave, razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pravdo ni.
S tem, ko se je nujna dedinja odrekla pravici do uveljavljanja nujnega dednega deleža, ni nasprotovala zapustničini svobodi testiranja in gre njena odpoved v korist oporočnega dediča.
Pooblastilo dano odvetniku, ki ne vsebuje nobenih omejitev (splošno pooblastilo), pomeni tudi upravičenje odvetnika, da sklene poravnavo, s katero je bilo razpolagano s premoženjem, ki ni bilo predmet pravdnega in zapuščinskega postopka.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 110, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reintegracija – obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi za določen čas
Na podlagi ugotovitve, da sta tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakoniti, je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen le do datuma, do katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (ki je bila dvakrat nezakonito odpovedana).
Upniški odbor ima pravico zahtevati od upravitelja izredna pisna poročila glede zadev, o katerih daje soglasje ali mnenje o zadevah, določenih z zakonom, glede obravnave rednih poročil ter glede izvajanja pristojnosti, določenih z zakonom.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068049
ZD člen 143, 143/1. ZIZ člen 56, 56/1.
ločitev zapuščine – cenitev zapustnikovega premoženja – ugovor po izteku roka – pritožbena novota
V primeru, da sodišče izda sklep o ločitvi zapuščine, je treba opraviti tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja. V izreku sklepa je treba navesti, katere stvari in pravice spadajo v zapuščino ter odločiti o popisu in cenitvi zapuščine.
Ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ je dedinja vložila po izdaji izpodbijanega sklepa, zato gre za dovoljeno pritožbeno novoto.