javna cesta – komunalna dejavnost – zimska služba – dejavnost splošnega pomena – odškodninska odgovornost
V predmetni zadevi je ustreznejša materialnopravna podlaga 163. člen OZ, ki določa odškodninsko odgovornost tistega, ki opravlja komunalno ali drugo pomembno dejavnost splošnega pomena, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Gre za specialno določbo glede na splošno pravilo 131. člena OZ, ki pa je relevantno glede na to, da je izvajanje zimske službe sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest, ki je obvezna gospodarska javna služba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065607
ZPP člen 70, 72, 72/2.
pravočasna zahteva za izločitev izvedenca – prenehanje služnosti – pogoji za prenehanje služnosti – prenehanje opravljanja kmetijske dejavnosti
Izločitev izvedenca mora stranka zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Tožena stranka je izločitev zahtevala že po tem, ko je izvedenec opravil svoje dele in je na mnenje tudi podala pripombe. Predlog je bil torej podan prepozno in zato pravilno neupošteven.
Razlog za nastanek služnosti je bila potreba po krožni poti zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti. Ker se toženca s kmetijstvom ne ukvarjata več (občasno za krajši čas z dopitanjem prašičev in s kokošmi), ne potrebujeta te služne poti, saj imata s parcele izhod na javno pot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061393
ZPP člen 140,141, 141/1, 318. SPZ člen 99.
delna zamudna sodba – pasivnost tožene stranke - osebna vročitev – vznemirjanje lastninske pravice
Bistveni pogoj za izdajo zamudne sodbe je pasivnost tožene stranke, saj se ta ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Postavlja se absolutna domneva, da tožena stranka priznava dejanske trditve tožeče stranke, na katere ta opira zahtevek. Ta domneva pa je mogoča, če je tožena stranka seznanjena s tožnikovimi tožbenimi trditvami. Toženi stranki mora biti zato tožba vročena osebno.
Tožeča stranka, ki je lastnica sporne premičnine, na kateri je prišlo do vznemirjanja s strani tožene stranke, je upravičena zahtevati od tožene stranke, da jo preneha vznemirjati pri izvrševanju lastninske pravice na spornem zemljišču, saj je pravica tožene stranke uporabljati zemljišče tožeče stranke za dostop do svoje hiše prenehala dne, ko je tožena stranka dogradila svojo stanovanjsko hišo.
191. člen OZ določa, da tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je to pravico pridržal ali če je plačal, da bi se izognil sili. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da sta tožnika plačala tisto, kar sta se s toženko s pogodbo dogovorila. Ker je bilo ugotovljeno, da dogovor o višini kupnine ni ničen, sta tožnika s tem, ko sta plačala dogovorjeni znesek, izpolnila sprejeto pogodbeno obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068058
ZPP člen 8. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1, 539, 540, 540/2. OZ člen 132, 179, 382a.
načelo proste presoje dokazov – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – nepremoženjska škoda – neupravičen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – zakonske zamudne obresti – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Naša procesna ureditev (z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine) ne pozna dokaznih pravil, ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano.
Ker v ZKP ni določb o nepremoženjski škodi zaradi neutemeljeno odvzete prostosti in odškodnini zanjo, se v sodni praksi o teh vprašanjih presoja po kriterijih 179. člena OZ. To pomeni, da prihajajo v poštev objektivno subjektivna merila, enako kot pri drugih oblikah nepremoženjske škode. Na odmero pravične odškodnine vplivajo dolžina trajanja pripora, teža in narava očitanega kaznivega dejanja, ugled, ki ga je oškodovanec užival, odnos okolja, objava podatkov priprte osebe v medijih in druge okoliščine, ki so vplivale na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin.
Glede na splošno prepoved retroaktivnosti je treba šteti, da se OZ-A na primere, ko so zapadle pa ne plačane zamudne obresti v obdobju od uveljavitve OZ do uveljavitve OZ-A že dosegle glavnico, ne more nanašati. Obresti so namreč po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.
prometna nezgoda - renta - rentni zahtevek - bodoča škoda – izgubljeni dobiček – dajatve iz poslovanja
Za vzročno zvezo zadošča že ugotovitev o tožnikovi izgubi kontrole nad motornim kolesom, povzročeni s protipredpisno menjavo voznih pasov osebnega vozila; fizičen kontakt vozil ni pogoj za obstoj vzročne zveze.
Izgubljeni dobiček je tisto prikrajšanje, ki se je zaradi tožnikove odsotnosti z dela in manjše delovne sposobnosti odrazilo pri njegovem opravljanju avtoprevozniške dejavnosti. Ker je rezultat poslovanja odvisen od dajatev, ki jih je samostojni podjetnik v zvezi s svojim poslovanjem dolžan odvesti, je tudi to okoliščino treba upoštevati pri ugotavljanju predvidenega uspeha poslovanja.
Renta je odmena za prikrajšanje, ki na dan zaključka glavne obravnave še ni nastopilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068062
ZPP člen 99, 99/2, 286b, 286b/1. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 52, 52/2. OZ člen 3, 6, 352, 352/3. ZOR člen 10, 18, 376, 376/3.
takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka – sporazumno razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Tožnik bi moral, če je menil, da je sodišče kršilo določbe postopka (glede vročanja sodnega pisanja), na to opozoriti najkasneje na zadnji glavni obravnavi, uveljavljanje kršitve v pritožbenem postopku pa ni upoštevno, saj tožnik ne izkazuje, da je brez svoje krivde predhodno ni mogel navesti.
V skladu s 47. členom ZN morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sklenjene v notarskem zapisu, sicer so nične. V obravnavanem primeru pa ni šlo za takšno pogodbo, ampak za dogovor, da bosta kupnino, ki je tudi skupno premoženje in jo je prejela toženka, porabila za poplačilo terjatev tretjih. Za sporazumno razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem se v takšnem primeru ne zahteva nobena obličnost.
Nobene ovire ni bilo, da bi tožnik najkasneje ob razpadu zakonske zveze v marcu 2000 lahko prišel do podatkov, ali je toženka poravnala kupnino za dogovorjeni namen. Tudi tožnik mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. Čas njegove seznanitve (v letu 2006) z izvršilnim postopkom zaradi plačila preživnine in z dejstvom, da toženka (tedaj) še ni v celoti poravnala stanovanjskega posojila, ne more vplivati na začetek teka zastaralnega roka.
V Republiki Sloveniji je obstajala možnost tako operativne korekcije gležnja kot tudi zatrditve gležnja, kar pomeni, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, s tem pa ni izpolnjen en od pogojev za napotitev zavarovanke na zdravljenje v tujino.
posojilna pogodba ali darilo – izročitev denarja – namen izročitve denarja
Izročitev denarja lahko pomeni izpolnitveno dejanje posojilodajalca ali darovalca. Na tožniku, ki iztožuje vrnitev posojenega, je, da trdi in dokaže, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055448
OZ člen 1090, 1090/3.
notarski zapis - kreditna pogodba - solidarno poroštvo - poziv upnika
V poroštvenih izjavah je izrecno zapisano, da dolžnika odgovarjata kot porok in plačnik, to pa v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ potrjuje, da sta se zavezala kot solidarna poroka. Izraz „na prvi poziv“ tudi ne odlaga zapadlosti terjatve solidarnih porokov, saj že po definiciji solidarnega poroštva, kot jo opredeljuje tretji odstavek 1019. člena OZ, odgovarja porok upniku kot glavni dolžnik in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Glede na zavezo v točki 3 poroštvene izjave je torej upnik smel od porokov izterjevati terjatev, ki je po notarskem zapisu zapadla in ni bila plačana, dolžnika pa niti v ugovoru niti v pritožbi ne zatrjujeta, da za zapadlo in neplačano obveznost ne bi vedela, saj vztrajata pri, za odločitev v konkretnem primeru, neodločilnem dejstvu, da naj njuna obveznost iz poroštvene izjave še ne bi zapadla, ker nista prejela poziva upnika, kar pa glede na prej obrazloženo ne drži.
gradbena pogodba – ničnost gradbene pogodbe – pisna oblika – teorija realizacije – ustna pogodba – pobotni ugovor
Trdota ničnostne sankcije gradbene pogodbe zaradi pomanjkanja predpisane pisne oblike je omiljena na podlagi ratio legis argumentacije 2. odstavka 649. člena OZ. Na podlagi teleološke interpretacije je pravilen pravni zaključek, da pisna oblika ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – vzgoja in izobraževanje
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zakonito in sicer iz dveh razlogov: zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in zaradi neizpolnjevanja zahtevanih pogojev, ker tožnik ni imel izobrazbe, ki jo je skladno s sistemizacijo delovnih mest objavila tožena stranka ob razpisu prostega delovnega mesta.
ZPP člen 274, 274/1. ZDru – 1 člen 13, 13/5, 14, 14/2.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – društvo – zavrženje tožbe
Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz 5. odst. 13. čl. ZDru – 1. Tožeča stranka bi morala pred sodnim postopkom zoper odločitev upravnega odbora društva vložiti pritožbo, o kateri bi na prvi naslednji seji odločal občni zbor društva.
ODZ člen 1463, 1464. ZTLR člen 28. ZSR člen 8, 31.
dobra vera – priposestovanje služnosti – osebna služnost – prekarij – montažna garaža kot premičnina
Prekarij predstavlja oviro za priposestvovanje služnosti. D
ajalec prekarija lahko kadarkoli zahteva vračilo stvari od prekarista, pri čemer je v konkretnem primeru mogoče šteti kot preklic prekarija obravnavano tožbo tožnikov na izročitev stanovanja.
Postavljena montažna garaža predstavlja premičnino, saj ni trajno spojena z nepremičnino, ki je last tožnikov. Dejstvo, da je bila montažna garaža postavljena na betonsko ploščo tega zaključka ne spremeni, saj betonska plošča, ki je bila postavljena na tujem zemljišču, še ne predstavlja objekta, ki je po svojem namenu trajno povezan z nepremičnino, in torej ni sestavina nepremičnine, pri čemer daje podlago za takšen zaključek tudi s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je bila betonska plošča zgrajena (izključno) za potrebe montažne garaže (gre za začasno povezavo med nepremičnino in betonsko ploščo, povezava je vezana na obstoj montažne garaže).
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – obsežna listinska dokumentacija – domneva umika dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme – brezplačna pravna pomoč – pravdni stroški
Glede na to, da je tožena stranka ves čas ugovarjala temelju in višini zahtevka, glede načina izračuna stroškov po Pogodbi o upravljanju pa je nasprotovala vsaki specifikaciji računa ter navedla, da je v stanovanju bivala le ena in ne štiri osebe, da iz predloženih računov ni razviden ključ delitve stroškov ter da ni imela psa, zato tovrstnih stroškov ne nosi, bi morala tožeča stranka, v kolikor bi želela zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu, na njene ugovore odgovoriti ter predlagati dokaze, ki bi dokazovali nasprotno.
Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnotežje.
Tožniku gredo zakonske zamudne obresti od odškodnine za nematerialno škodo od dneva, ko je od toženke zahteval izpolnitev obveznosti .
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka. Stroški so bili namreč odmerjeni in priznani s sodbo, s katero je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje. Obresti je zato mogoče priznati le za čas od izteka paricijskega roka, ko pride nasprotna stranka s plačilom v zamudo.