izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnik bi se šele od seznanitve s pozivom tožene stranke nazaj na delo lahko ravnal po pozivu, za čas pred seznanitvijo pa mu ni mogoče očitati, da je z dela izostal neopravičeno. Zaradi te neopravičene odsotnosti izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Pri tožniku je podana deformacija prsno-ledvene hrbtenice že iz otroških let, zaradi česar bi bilo mogoče pri njem ugotavljati zmanjšano delovno zmožnost (invalidnost) le v primeru dokazanega poslabšanja tega zdravstvenega stanja. Ker tovrstnega poslabšanja iz medicinske dokumentacije ni ugotoviti, tožbeni zahtevek za (odpravo odločb toženke in za) razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen. .
Za izpolnitev tožbenega zahtevka ne šteje le izpolnitev, ki je identična tistemu, kar se v tožbenem zahtevku oz. tožbi zahteva. Odločilno je, da je bil tožnici izpolnjen zahtevek za pridobitev zahtevane stvarne pravice in da se je tožnica zadovoljila z izpolnitvijo in v posledici izpolnitve umaknila tožbo, zato je tožnica upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.
oprostitev plačila sodne takse – vsebina predloga za taksno oprostitev - pogoji - razlogi za oprostitev
Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi, če prejema predlagatelj poleg denarne socialne pomoči z opravljanjem priložnostnih del še druge dohodke, s katerimi se preživlja, upoštevaje tudi njegove stroške in preživninsko obveznost, ter znesek sodne takse, saj bo predlagatelj zmogel plačilo sodne takse, ne da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja in izpolnjuje preživninsko obveznost.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064348
ZPP člen 108, 108/5, 191, 300, 300/3. ZIL-1 člen 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2. OZ člen 186, 186/3.
model – kršitev modela – določenost tožbenega zahtevka – razdružitev postopka – ločeno obravnavanje zahtevkov
V okviru sodnega varstva pravic po 37. členu ZIL-1 tožeča stranka ne more doseči sodne prepovedi ravnanj, ki jih ni mogoče opredeliti kot konkretne kršitve pravic iz tega člena. Za dosego prepovedi kršitvenih dejanj je treba najprej izkazati njihov obstoj, kar terja navedbo konkretnega dejanskega stanu, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz 37. člena ZIL-1. Tako bi morala tožeča stranka konkretizirano navesti vsebinske značilnostne prvine, ki opredeljujejo videz modela oziroma izdelka, ki je zaščiten ter v tožbenem zahtevku navesti konkretna kršitvena dejanja, to pomeni vsebinske značilnostne prvine videza rokavic, ki jih izdeluje oziroma prodaja vsaka od toženih strank, ki kršijo njen zaščiteni model. Abstraktna prepoved po opustitvi vsakršne nepooblaščene prodaje, proizvodnje ali drugačne uporabe zaščitenega modela ter bodoča prepoved vsake proizvodnje, distribucije, skladiščenja, nepooblaščene uporabe ali poseganja v model, zaradi nekonkretiziranosti, ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenih dejanj.
prerekanje ločitvene pravice – napotitev na pravdo
Ker tožeča stranka niti v pritožbi, niti v prijavi terjatev v stečajnem postopku ni zatrjevala dejanskega stanu iz 1. odstavka 308. člena ZFPPIPP, to je, da je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ali na podlagi izvršilnega naslova, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, ko je na vložitev tožbe napotilo pritožnika, to je upnika, katerega ločitvena pravica je prerekana.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 113, 113/1, 114, 126, 126/1.
nezmožnost za delo – začasna zadržanost od dela – stroški upravnega postopka – stroški postopka
Konkretni postopek ugotavljanja nezmožnosti za delo in drugih razlogov o začasni zadržanosti od dela do 30 dni se je začel na zahtevo stranke (tožnika v sodnem postopku), v postopku pa ni bilo udeleženih več strank. Zato tožeča stranka sama krije svoje stroške za zastopanje v upravnem postopku.
ZPP člen 324, 324/3. ZDR člen 126. OZ člen 311, 312, 312/2.
plača – pobot – procesno pobotanje – izrek sodbe
Tudi v primeru t.i. procesnega pobotanja pobot nastane na dan, ko se stečejo pogoji zanj, tako da mora, če imata terjatev tožnika in terjatev tožene stranke različno dospelost, sodišče prve stopnje v izreku sodbe navesti, kdaj se pobot izvede.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovedi
Pisna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po vročitvi veže obe pogodbeni stranki. Stranki lahko le s sporazumom odpravita učinke odpovedi, delodajalec se učinkom odpovedi (enostranske pisne izjave o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) ne more izogniti zgolj z dopisom delavcu, da odpoved preklicuje.
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-b, 5, 22, 94, 94/3, 94/3-2, 103. ZDR člen 80, 80/1, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. OZ člen 18.
nadomestilo za invalidnost – prenehanje delovnega razmerja
Kljub formalni pomanjkljivosti postopka, ko delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu ni pridobil mnenja komisije za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, in četudi delavec zoper odpoved ni uveljavljal sodnega varstva v predpisanem roku, ni mogoče sklepati, da mu delovno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Upoštevaje, da je bil podan utemeljen razlog za odpoved, je treba šteti, da je delavcu delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, tako da je upravičen do vtoževanega nadomestila za invalidnost.
Dejstvo, da se pritožnik s tožbo zavzema za sklenitev prodajne pogodbe, na podlagi katere bo zavezan plačati 43.000 EUR kupnine, je okoliščina, ki jo je v okviru taksne oprostitve treba upoštevati in predlog zavrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067023
OZ člen 198, 381, 619, 637, 637/2. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
trditveno in dokazno breme – sklicevanje na listine - odgovornost za napake – uporabnina - procesne obresti – potni nalog – pogodba o delu
Tožena stranka se je sklicevala na vsebino reklamacijskih zapisnikov, ki pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Ni namreč naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pomembna dejstva. Takšno ravnanje bi predstavljajo poseg v pravico tožeče stranke, da oblikuje konkretno obrambo ugovoru, poleg tega pa bi bilo tudi nepristransko in bi predstavljalo aktivnost sodišča, ki bi porušilo razpravno ravnovesje v postopku.
Kdor uveljavlja, da je upravičen do nadomestitve koristi za uporabo njegove stvari, mora dokazati, še prej pa konkretno navesti, kakšna naj bi ta bila.
invalidnost - invalid I. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokončna odločba - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo celotno medicinsko dokumentacijo do izdaje dokončne (ne le prvostopne) odločbe toženca. Ker je v tem okviru ugotovilo, da je pri tožniku prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ni imel več preostale delovne zmožnosti, ga je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi strank
Tožena stranka je kot edino okoliščino, zaradi katere nadaljevanje delovnega razmerja tožnika ni mogoče, navedla, da naj bi tožnik storil očitano kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je bilo ugotovljeno, da očitane kršitve ni storil, je treba šteti, da tožena stranka navajane okoliščine ni dokazala. Glede na to, da drugih relevantnih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, tožena stranka niti ni podala, pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi niso podani.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja – razveljavitev darilne pogodbe – izpodbojnost – dokazna ocena – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera obdarjenca – dokazno breme
Sodišče prve stopnje je ob pravilni in popolni dokazni oceni zaključilo, da je tožeča stranka, na kateri je bilo dokazno breme, dokazala, da druga toženka – obdarjenka ob sklenitvi darilne pogodbe, s katero ji je prvi toženec podaril delež na nepremičnini, ki je bil odplačan v času trajanja zunajzakonske skupnosti tožnice in prvega toženca, ni bila dobroverna, zato se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Zastaranje terjatve iz naslova regresa za letni dopust ni bilo pretrgano s tem, ko je tožnik vsako leto zahteval plačilo, toženec pa se je skliceval na slab ekonomski položaj. S tem ni bil dosežen dogovor o odlogu plačila. Četudi bi se stranki karkoli dogovorili, s pravnim poslom niti ne bi mogli spremeniti zastaralnega roka, ki je določen z zakonom.
Zštip člen 11, 13, 13/1, 16, 18. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 11. ZDoh-2 člen 97, 97/2, 113, 113/2.
državna štipendija – skupni dohodek družine – izguba
Ker se v skupni dohodek družine za izračun premoženjskega cenzusa za dodelitev državne štipendije vštevajo le dohodki in prejemki družinskih članov, ki so taksativno našteti v 16. členu Zakona o štipendiranju, med katerimi pa ni navedene izgube pri odsvojitvi kapitala, tožnik neutemeljeno zahteva, da se v skupni dohodek družine upošteva tudi izguba pri odsvojitvi kapitala.
OZ člen 10, 171, 190, 198, 346, 361, 364, 365. SPZ člen 68. ZPP člen 285.
zastaranje terjatve – neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo drugega - uporaba tuje stvari v svojo korist - pretrganje zastaranja – konkludentna pripoznava dolga - zahtevek za povračilo stroškov – zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestitev koristi – razlog za neuporabo solastne nepremičnine - nevzdržna solastninska skupnost – izselitev – pravdni standard „sile“ - zamenjava ključavnice – volenti non fit iniuria
Za podanost konkludentnega priznanja je treba z zadostno stopnjo prepričanja kumulativno ugotoviti tako voljo priznanja odločilnega dejstva, kot tudi voljo priznanja njegovih pravnih posledic.
Pretrganje zastaranja je mogoče zgolj v primeru, ko zastaranje terjatve še ni nastopilo. Ko se je zastaralni rok že iztekel in je torej terjatev že zastarala, je že po logiki stvari mogoča zgolj še odpoved zastaranju, za kar pa mora dolžnik v skladu s 361. členom OZ podati pisno pripoznavo dolga.
Solastnina daje na stvari vsakemu solastniku ustrezna lastninskopravna upravičenja posesti, uporabe in razpolaganja s stvarjo, zaradi česar je utemeljenost takšnega zahtevka prvenstveno odvisna od vprašanja, ali je bila tožeči stranki takšna uporaba s strani tožene stranke kot solastnika onemogočena. Prvenstvena obveznost vsakega lastnika je, da svojo stvar uporablja le v mejah, ki jih določa zakon in da se vzdržuje kršitve lastninske pravice drugega, kar seveda velja tudi v razmerju do solastnika.
Ravnanje tožene stranke je takšno, da toženi stranki po določenem času ni več omogočalo normalne uporabe solastne stvari, saj bi takšna uporaba predpostavljala nadaljnje izpostavljanje psihičnemu nasilju tožene stranke. Navedene hude in dalj časa trajajoče življenjske razmere, ki jih je ustvarjala zgolj (oziroma v odločilni meri) ena stranka, pa je materialnopravno mogoče subsumirati pod pojem „sile“ na enak način, kot je to mogoče storiti za fizični napad.