sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi strank
Tožena stranka je kot edino okoliščino, zaradi katere nadaljevanje delovnega razmerja tožnika ni mogoče, navedla, da naj bi tožnik storil očitano kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je bilo ugotovljeno, da očitane kršitve ni storil, je treba šteti, da tožena stranka navajane okoliščine ni dokazala. Glede na to, da drugih relevantnih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, tožena stranka niti ni podala, pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi niso podani.
ZP-1 člen 57, 57/3, 64. ZUP člen 68, 68/1, 100, 100/2, 101, 101/2.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – računanje rokov
V 2. odst. 101. čl. ZUP je določeno, da se v primeru, ko je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika. Drug dan na katerega se praviloma ne dela je v RS sobota. Zato je potrebno v primeru, kadar se rok izteče na soboto, ugotavljati ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne. Odločilno je dejstvo, da prekrškovni organ pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka (v obravnavanem primeru je bila to Postaja mejne policije S.), dela v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku – razpravno načelo – prekluzija – račun – trditveno in dokazno breme glede podlage zahtevka
Račun je enostranska knjigovodska listina, ki sam po sebi še ne izkazuje pogodbene podlage niti glede same sklenitve niti izpolnitve pogodbenih obveznosti. Ob podanih ugovorih tožene stranke bi tožeča stranka morala do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo podati trditveno podlago glede načina izpolnitve svoje pogodbene obveznosti vsaj za račune, za katere je tožena stranka eksplicitno navajala, da blaga ni prevzela.
Ker ZPP s procesnimi pravili, ki urejajo prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov, omejuje razpravno načelo strank v postopku, to pomeni, da sme sodišče svojo odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka opreti zgolj na tista zatrjevana dejstva in dokaze, ki so jih stranke ponudile znotraj okvira pravil, ki urejajo časovne meje prekluzij glede navajanja novih dejstev in dokazov.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 113, 113/1, 114, 126, 126/1.
nezmožnost za delo – začasna zadržanost od dela – stroški upravnega postopka – stroški postopka
Konkretni postopek ugotavljanja nezmožnosti za delo in drugih razlogov o začasni zadržanosti od dela do 30 dni se je začel na zahtevo stranke (tožnika v sodnem postopku), v postopku pa ni bilo udeleženih več strank. Zato tožeča stranka sama krije svoje stroške za zastopanje v upravnem postopku.
odškodninska odgovornost delavca – protipravno ravnanje – vzročna zveza
Čeprav je toženec ravnal nedopustno, ker je neutemeljeno zamujal s pripravo tehnološke dokumentacije, za izdelavo katere je bil zadolžen, ni odškodninsko odgovoren za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi preklica naročil. Upoštevaje, da je do preklica naročil prišlo že pred rokom, do katerega bi moral toženec izdelati tehnološko dokumentacijo, med njegovim nedopustnim ravnanjem in škodo ni podana vzročna zveza.
Zštip člen 11, 13, 13/1, 16, 18. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 11. ZDoh-2 člen 97, 97/2, 113, 113/2.
državna štipendija – skupni dohodek družine – izguba
Ker se v skupni dohodek družine za izračun premoženjskega cenzusa za dodelitev državne štipendije vštevajo le dohodki in prejemki družinskih članov, ki so taksativno našteti v 16. členu Zakona o štipendiranju, med katerimi pa ni navedene izgube pri odsvojitvi kapitala, tožnik neutemeljeno zahteva, da se v skupni dohodek družine upošteva tudi izguba pri odsvojitvi kapitala.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ničnost – izpodbojnost – zmota
ZDR ne določa, da je sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljaven tudi v primeru izostanka določbe o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti. Iz tega razloga zato sporazum ni neveljaven, neveljaven pa tudi ni, ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik seznanjen s posledicami, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0062967
ZDen člen 72, 72/2, 78, 78/2. ZPP člen 191, 191/1, 191/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebni primer – kolektivna terjatev – dediščinska skupnost – nujno sosporništvo – naknadno sosporništvo na aktivni strani
Tožnica, ki je bila v delnih odločbah o denacionalizaciji postavljena za skrbnico za poseben primer do zaključka dednega postopka po pokojnem upravičencu, ni bila upravičena zahtevati izpolnitve od tožene stranke v svojem imenu in za svoj račun. Plačilo uporabnine za svoj račun ne bi bila upravičena zahtevati niti kot eden od dedičev premoženja denacionalizacijskega upravičenca. Zapuščina je prešla na dediče z dnem pravnomočnosti delnih odločb o denacionalizaciji. S prehodom se je med dediči vzpostavila posebne vrste skupnost, pri kateri zapuščina pripada vsem dedičem skupno. Subjekt tega premoženja so torej vsi dediči skupaj kot ena enota.
V določilih 191. člena ZPP ne bi bilo ovir za pridružitev v smislu, da bi se prvotni tožnici pridružili novi tožniki, četudi kot nujni sosporniki. V procesnem smislu gre v tem primeru za naknadno sosporništvo, ne pa za zamenjavo tožnikov.
ZDR člen 7, 7/2, 109. ZSPV člen 3, 3/3. Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije člen 65, 65/5.
odpravnina – kolektivna pogodba – prispevki
Tudi odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je izplačana po kolektivni pogodbi in presega višino desetih povprečnih mesečnih plač v RS, se šteje za odpravnino, izplačano zaradi prenehanja delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih. Iz tega razloga se od odpravnine (oziroma od presežka odpravnine nad višino desetih povprečnih mesečnih plač v RS) ne obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-b, 5, 22, 94, 94/3, 94/3-2, 103. ZDR člen 80, 80/1, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. OZ člen 18.
nadomestilo za invalidnost – prenehanje delovnega razmerja
Kljub formalni pomanjkljivosti postopka, ko delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu ni pridobil mnenja komisije za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, in četudi delavec zoper odpoved ni uveljavljal sodnega varstva v predpisanem roku, ni mogoče sklepati, da mu delovno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Upoštevaje, da je bil podan utemeljen razlog za odpoved, je treba šteti, da je delavcu delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, tako da je upravičen do vtoževanega nadomestila za invalidnost.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064348
ZPP člen 108, 108/5, 191, 300, 300/3. ZIL-1 člen 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2. OZ člen 186, 186/3.
model – kršitev modela – določenost tožbenega zahtevka – razdružitev postopka – ločeno obravnavanje zahtevkov
V okviru sodnega varstva pravic po 37. členu ZIL-1 tožeča stranka ne more doseči sodne prepovedi ravnanj, ki jih ni mogoče opredeliti kot konkretne kršitve pravic iz tega člena. Za dosego prepovedi kršitvenih dejanj je treba najprej izkazati njihov obstoj, kar terja navedbo konkretnega dejanskega stanu, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz 37. člena ZIL-1. Tako bi morala tožeča stranka konkretizirano navesti vsebinske značilnostne prvine, ki opredeljujejo videz modela oziroma izdelka, ki je zaščiten ter v tožbenem zahtevku navesti konkretna kršitvena dejanja, to pomeni vsebinske značilnostne prvine videza rokavic, ki jih izdeluje oziroma prodaja vsaka od toženih strank, ki kršijo njen zaščiteni model. Abstraktna prepoved po opustitvi vsakršne nepooblaščene prodaje, proizvodnje ali drugačne uporabe zaščitenega modela ter bodoča prepoved vsake proizvodnje, distribucije, skladiščenja, nepooblaščene uporabe ali poseganja v model, zaradi nekonkretiziranosti, ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenih dejanj.
Zastaranje terjatve iz naslova regresa za letni dopust ni bilo pretrgano s tem, ko je tožnik vsako leto zahteval plačilo, toženec pa se je skliceval na slab ekonomski položaj. S tem ni bil dosežen dogovor o odlogu plačila. Četudi bi se stranki karkoli dogovorili, s pravnim poslom niti ne bi mogli spremeniti zastaralnega roka, ki je določen z zakonom.
invalidnost - invalid I. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokončna odločba - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo celotno medicinsko dokumentacijo do izdaje dokončne (ne le prvostopne) odločbe toženca. Ker je v tem okviru ugotovilo, da je pri tožniku prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ni imel več preostale delovne zmožnosti, ga je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti.
Pri tožniku je podana deformacija prsno-ledvene hrbtenice že iz otroških let, zaradi česar bi bilo mogoče pri njem ugotavljati zmanjšano delovno zmožnost (invalidnost) le v primeru dokazanega poslabšanja tega zdravstvenega stanja. Ker tovrstnega poslabšanja iz medicinske dokumentacije ni ugotoviti, tožbeni zahtevek za (odpravo odločb toženke in za) razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen. .
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.
ZZVZZ člen 29, 100. POZZ člen 229, 230. ZDR člen 137.
začasna nezmožnost za delo
Tožnica je bila na podlagi odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju začasno nezmožna za delo za polni delovni čas. To je podlaga za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela. Delodajalcu gre pravica do refundacije nadomestila, izplačanega delavki za sporno obdobje in sicer za poln delovni čas, ne pa le za šest ur dnevno.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 34, 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – majhna tatvina – poskus
Kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja majhne tatvine ne obstaja, saj poskus majhne tatvine ni kazniv. Glede na to tožnici očitano ravnanje (da si je v poslovalnici tožene stranke protipravno prilastila izdelke v skupni vrednosti 8,32 EUR) ne vsebujejo vseh znakov kaznivega dejanja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. pa ni utemeljena.
Dejstvo, da se pritožnik s tožbo zavzema za sklenitev prodajne pogodbe, na podlagi katere bo zavezan plačati 43.000 EUR kupnine, je okoliščina, ki jo je v okviru taksne oprostitve treba upoštevati in predlog zavrniti.