izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovedi
Pisna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po vročitvi veže obe pogodbeni stranki. Stranki lahko le s sporazumom odpravita učinke odpovedi, delodajalec se učinkom odpovedi (enostranske pisne izjave o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) ne more izogniti zgolj z dopisom delavcu, da odpoved preklicuje.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 113, 113/1, 114, 126, 126/1.
nezmožnost za delo – začasna zadržanost od dela – stroški upravnega postopka – stroški postopka
Konkretni postopek ugotavljanja nezmožnosti za delo in drugih razlogov o začasni zadržanosti od dela do 30 dni se je začel na zahtevo stranke (tožnika v sodnem postopku), v postopku pa ni bilo udeleženih več strank. Zato tožeča stranka sama krije svoje stroške za zastopanje v upravnem postopku.
ZDR člen 7, 7/2, 109. ZSPV člen 3, 3/3. Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije člen 65, 65/5.
odpravnina – kolektivna pogodba – prispevki
Tudi odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je izplačana po kolektivni pogodbi in presega višino desetih povprečnih mesečnih plač v RS, se šteje za odpravnino, izplačano zaradi prenehanja delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih. Iz tega razloga se od odpravnine (oziroma od presežka odpravnine nad višino desetih povprečnih mesečnih plač v RS) ne obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZSDU člen 99.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ukinitev delovnega mesta
Sodišče prve stopnje v individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega mesta, ne more presojati pravilnosti in zakonitosti postopka sprejemanja splošnega akta delodajalca, s katerim je bilo delovno mesto ukinjeno. Morebitne kršitve v tem postopku bi lahko uveljavljal le svet delavcev v kolektivnem delovnem sporu oziroma v arbitražnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067023
OZ člen 198, 381, 619, 637, 637/2. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
trditveno in dokazno breme – sklicevanje na listine - odgovornost za napake – uporabnina - procesne obresti – potni nalog – pogodba o delu
Tožena stranka se je sklicevala na vsebino reklamacijskih zapisnikov, ki pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Ni namreč naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pomembna dejstva. Takšno ravnanje bi predstavljajo poseg v pravico tožeče stranke, da oblikuje konkretno obrambo ugovoru, poleg tega pa bi bilo tudi nepristransko in bi predstavljalo aktivnost sodišča, ki bi porušilo razpravno ravnovesje v postopku.
Kdor uveljavlja, da je upravičen do nadomestitve koristi za uporabo njegove stvari, mora dokazati, še prej pa konkretno navesti, kakšna naj bi ta bila.
ZP-1 člen 57, 57/3, 64. ZUP člen 68, 68/1, 100, 100/2, 101, 101/2.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – računanje rokov
V 2. odst. 101. čl. ZUP je določeno, da se v primeru, ko je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika. Drug dan na katerega se praviloma ne dela je v RS sobota. Zato je potrebno v primeru, kadar se rok izteče na soboto, ugotavljati ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne. Odločilno je dejstvo, da prekrškovni organ pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka (v obravnavanem primeru je bila to Postaja mejne policije S.), dela v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.
Zštip člen 11, 13, 13/1, 16, 18. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 11. ZDoh-2 člen 97, 97/2, 113, 113/2.
državna štipendija – skupni dohodek družine – izguba
Ker se v skupni dohodek družine za izračun premoženjskega cenzusa za dodelitev državne štipendije vštevajo le dohodki in prejemki družinskih članov, ki so taksativno našteti v 16. členu Zakona o štipendiranju, med katerimi pa ni navedene izgube pri odsvojitvi kapitala, tožnik neutemeljeno zahteva, da se v skupni dohodek družine upošteva tudi izguba pri odsvojitvi kapitala.
V spornem obdobju je bil tožnik pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Četudi je bil istočasno vpisan v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik, toženec ni smel o sprememba lastnosti zavarovanca obveznega zavarovanja odločiti v postopku, vodenem po uradni dolžnosti za nazaj. Takšna odločitev ni dovoljena, ker predstavlja nedopusten poseg v predhodno pravnomočno ugotovljen status.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje odpovedi – pooblaščenec – splošno pooblastilo – pooblastilo za sprejem
Tožnica je imela v postopku pri toženi stranki pooblaščenca, ki je bil na podlagi pooblastila sicer posebej pooblaščen za zastopanje na zagovoru pred odpovedjo. Vendar je iz pooblastila, ki je splošne narave, razvidno, da je bil med ostalim pooblaščen za sprejem odločb in sklepov, v kar je treba šteti tudi sprejem odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi začela učinkovati od dneva prejema s strani pooblaščenca in ne od dneva, ko je bila tožnici dejansko vročena.
Za izpolnitev tožbenega zahtevka ne šteje le izpolnitev, ki je identična tistemu, kar se v tožbenem zahtevku oz. tožbi zahteva. Odločilno je, da je bil tožnici izpolnjen zahtevek za pridobitev zahtevane stvarne pravice in da se je tožnica zadovoljila z izpolnitvijo in v posledici izpolnitve umaknila tožbo, zato je tožnica upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0062967
ZDen člen 72, 72/2, 78, 78/2. ZPP člen 191, 191/1, 191/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebni primer – kolektivna terjatev – dediščinska skupnost – nujno sosporništvo – naknadno sosporništvo na aktivni strani
Tožnica, ki je bila v delnih odločbah o denacionalizaciji postavljena za skrbnico za poseben primer do zaključka dednega postopka po pokojnem upravičencu, ni bila upravičena zahtevati izpolnitve od tožene stranke v svojem imenu in za svoj račun. Plačilo uporabnine za svoj račun ne bi bila upravičena zahtevati niti kot eden od dedičev premoženja denacionalizacijskega upravičenca. Zapuščina je prešla na dediče z dnem pravnomočnosti delnih odločb o denacionalizaciji. S prehodom se je med dediči vzpostavila posebne vrste skupnost, pri kateri zapuščina pripada vsem dedičem skupno. Subjekt tega premoženja so torej vsi dediči skupaj kot ena enota.
V določilih 191. člena ZPP ne bi bilo ovir za pridružitev v smislu, da bi se prvotni tožnici pridružili novi tožniki, četudi kot nujni sosporniki. V procesnem smislu gre v tem primeru za naknadno sosporništvo, ne pa za zamenjavo tožnikov.
oprostitev plačila sodne takse – vsebina predloga za taksno oprostitev - pogoji - razlogi za oprostitev
Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi, če prejema predlagatelj poleg denarne socialne pomoči z opravljanjem priložnostnih del še druge dohodke, s katerimi se preživlja, upoštevaje tudi njegove stroške in preživninsko obveznost, ter znesek sodne takse, saj bo predlagatelj zmogel plačilo sodne takse, ne da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja in izpolnjuje preživninsko obveznost.
ZPP člen 324, 324/3. ZDR člen 126. OZ člen 311, 312, 312/2.
plača – pobot – procesno pobotanje – izrek sodbe
Tudi v primeru t.i. procesnega pobotanja pobot nastane na dan, ko se stečejo pogoji zanj, tako da mora, če imata terjatev tožnika in terjatev tožene stranke različno dospelost, sodišče prve stopnje v izreku sodbe navesti, kdaj se pobot izvede.
Dejstvo, da se pritožnik s tožbo zavzema za sklenitev prodajne pogodbe, na podlagi katere bo zavezan plačati 43.000 EUR kupnine, je okoliščina, ki jo je v okviru taksne oprostitve treba upoštevati in predlog zavrniti.
Z določitvijo pokojninske osnove je zakonodajalec sledil načelu solidarnosti. Upoštevanje tega načela ne nasprotuje načelu socialne države niti iz njega izvirajoči pravici do socialne varnosti. Tožnikove ustavne (in druge) pravice niso bile kršene, ker je ob ugotovitvi, da njegova starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, skupaj z uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjen od najvišje pokojninske osnove, tožena stranka starostno pokojnino odmerila glede na najvišjo pokojninsko osnovo.
V kolikor je torej tožena stranka menila, da zavrnitev njenega dokaznega predloga predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je namreč postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožena stranka je s svojim molkom na neizvedbo dokaza pristala, zaradi česar tega ne more več uspešno uveljavljati s pritožbo.
Zastaranje terjatve iz naslova regresa za letni dopust ni bilo pretrgano s tem, ko je tožnik vsako leto zahteval plačilo, toženec pa se je skliceval na slab ekonomski položaj. S tem ni bil dosežen dogovor o odlogu plačila. Četudi bi se stranki karkoli dogovorili, s pravnim poslom niti ne bi mogli spremeniti zastaralnega roka, ki je določen z zakonom.
ustavitev postopka – izostanek z naroka – pooblastilo
Sprememba vpisa pooblaščencev tožeče stranke v sodni register na pooblastilno razmerje nima vpliva, pooblastilo zaradi tega tudi ne preneha. Ker v konkretnem primeru pooblastilo ni bilo odpovedano ali preklicano, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vabilo na narok za glavno obravnavo vročilo pooblaščencu in nato, ob odsotnosti tako pooblaščenca kot tožnice, izdalo sklep o ustavitvi postopka.