prerekanje ločitvene pravice – napotitev na pravdo
Ker tožeča stranka niti v pritožbi, niti v prijavi terjatev v stečajnem postopku ni zatrjevala dejanskega stanu iz 1. odstavka 308. člena ZFPPIPP, to je, da je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ali na podlagi izvršilnega naslova, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, ko je na vložitev tožbe napotilo pritožnika, to je upnika, katerega ločitvena pravica je prerekana.
vročanje – vročanje pravni osebi – izogibanje vročanju – nabitje na vrata – fikcija vročitve
Kot „pravnorelevantne“ je mogoče šteti zgolj poskuse vročanja na poslovnem naslovu tožene stranke (skupaj pet poskusov vročitve), vendar pa predhodni neuspeli poskusi vročitev predstavljajo okoliščino, ki pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da tožena stranka ni poskrbela za možnost vročitve oz. da izogibanje vročitvam tudi s strani zakonitega zastopnika tožene stranke kaže na zlorabo, ki ji ne gre dati pravnega varstva. Dejstvo, da pravna oseba ne organizira svojega poslovanja tako, da bi uredila sprejemanje pisanj na svojem sedežu, nikakor ne more iti v škodo nasprotne stranke, ki se zanese na podatke v sodnem registru.
V spornem obdobju je bil tožnik pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Četudi je bil istočasno vpisan v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik, toženec ni smel o sprememba lastnosti zavarovanca obveznega zavarovanja odločiti v postopku, vodenem po uradni dolžnosti za nazaj. Takšna odločitev ni dovoljena, ker predstavlja nedopusten poseg v predhodno pravnomočno ugotovljen status.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovedi
Pisna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po vročitvi veže obe pogodbeni stranki. Stranki lahko le s sporazumom odpravita učinke odpovedi, delodajalec se učinkom odpovedi (enostranske pisne izjave o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) ne more izogniti zgolj z dopisom delavcu, da odpoved preklicuje.
odškodninska odgovornost države – javni shod – stavka – nezakonita stavka – škoda zaradi nepreprečene stavke – civilni delikt
Odgovornosti države ni moč iskati na ravni tedanjih najvišjih republiških organov zato, ker ti v konkretnem primeru niso bili dolžni ničesar storiti, saj je šlo za interne odnose znotraj treh družb.
Policija, ki jo je zavezoval takrat veljavni ZNZ in Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS po tistem, ko se je prepričala, da se pri stavki ne uresničujejo znaki kaznivih dejanj, da se ne krši javni red in mir in da se ne uresničujejo ravnanja, ki bi pomenila uničevanja premoženja ali poškodovanja le-tega, tatvino in druge oblike škodljivstva, ni bila dolžna storiti ničesar drugega, kar je bila storila.
ZZVZZ člen 29, 100. POZZ člen 229, 230. ZDR člen 137.
začasna nezmožnost za delo
Tožnica je bila na podlagi odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju začasno nezmožna za delo za polni delovni čas. To je podlaga za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela. Delodajalcu gre pravica do refundacije nadomestila, izplačanega delavki za sporno obdobje in sicer za poln delovni čas, ne pa le za šest ur dnevno.
ZP-1 člen 57, 57/3, 64. ZUP člen 68, 68/1, 100, 100/2, 101, 101/2.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – računanje rokov
V 2. odst. 101. čl. ZUP je določeno, da se v primeru, ko je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika. Drug dan na katerega se praviloma ne dela je v RS sobota. Zato je potrebno v primeru, kadar se rok izteče na soboto, ugotavljati ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne. Odločilno je dejstvo, da prekrškovni organ pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka (v obravnavanem primeru je bila to Postaja mejne policije S.), dela v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Tožnik nima pogodbe o zaposlitvi, saj se je čas, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas iztekel. Čeprav se – ker je na delu ostal tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena ta pogodba o zaposlitvi za določen čas – pogodba o zaposlitvi za določen čas po samem zakonu šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ima pravni interes za tožbo, s katero bo odstranjena pravna negotovost glede zaposlitve pri toženi stranki.
načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku – razpravno načelo – prekluzija – račun – trditveno in dokazno breme glede podlage zahtevka
Račun je enostranska knjigovodska listina, ki sam po sebi še ne izkazuje pogodbene podlage niti glede same sklenitve niti izpolnitve pogodbenih obveznosti. Ob podanih ugovorih tožene stranke bi tožeča stranka morala do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo podati trditveno podlago glede načina izpolnitve svoje pogodbene obveznosti vsaj za račune, za katere je tožena stranka eksplicitno navajala, da blaga ni prevzela.
Ker ZPP s procesnimi pravili, ki urejajo prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov, omejuje razpravno načelo strank v postopku, to pomeni, da sme sodišče svojo odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka opreti zgolj na tista zatrjevana dejstva in dokaze, ki so jih stranke ponudile znotraj okvira pravil, ki urejajo časovne meje prekluzij glede navajanja novih dejstev in dokazov.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0062967
ZDen člen 72, 72/2, 78, 78/2. ZPP člen 191, 191/1, 191/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebni primer – kolektivna terjatev – dediščinska skupnost – nujno sosporništvo – naknadno sosporništvo na aktivni strani
Tožnica, ki je bila v delnih odločbah o denacionalizaciji postavljena za skrbnico za poseben primer do zaključka dednega postopka po pokojnem upravičencu, ni bila upravičena zahtevati izpolnitve od tožene stranke v svojem imenu in za svoj račun. Plačilo uporabnine za svoj račun ne bi bila upravičena zahtevati niti kot eden od dedičev premoženja denacionalizacijskega upravičenca. Zapuščina je prešla na dediče z dnem pravnomočnosti delnih odločb o denacionalizaciji. S prehodom se je med dediči vzpostavila posebne vrste skupnost, pri kateri zapuščina pripada vsem dedičem skupno. Subjekt tega premoženja so torej vsi dediči skupaj kot ena enota.
V določilih 191. člena ZPP ne bi bilo ovir za pridružitev v smislu, da bi se prvotni tožnici pridružili novi tožniki, četudi kot nujni sosporniki. V procesnem smislu gre v tem primeru za naknadno sosporništvo, ne pa za zamenjavo tožnikov.
odškodninska odgovornost delavca – protipravno ravnanje – vzročna zveza
Čeprav je toženec ravnal nedopustno, ker je neutemeljeno zamujal s pripravo tehnološke dokumentacije, za izdelavo katere je bil zadolžen, ni odškodninsko odgovoren za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi preklica naročil. Upoštevaje, da je do preklica naročil prišlo že pred rokom, do katerega bi moral toženec izdelati tehnološko dokumentacijo, med njegovim nedopustnim ravnanjem in škodo ni podana vzročna zveza.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZSDU člen 99.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ukinitev delovnega mesta
Sodišče prve stopnje v individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega mesta, ne more presojati pravilnosti in zakonitosti postopka sprejemanja splošnega akta delodajalca, s katerim je bilo delovno mesto ukinjeno. Morebitne kršitve v tem postopku bi lahko uveljavljal le svet delavcev v kolektivnem delovnem sporu oziroma v arbitražnem postopku.
Pri tožniku je podana deformacija prsno-ledvene hrbtenice že iz otroških let, zaradi česar bi bilo mogoče pri njem ugotavljati zmanjšano delovno zmožnost (invalidnost) le v primeru dokazanega poslabšanja tega zdravstvenega stanja. Ker tovrstnega poslabšanja iz medicinske dokumentacije ni ugotoviti, tožbeni zahtevek za (odpravo odločb toženke in za) razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen. .
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-b, 5, 22, 94, 94/3, 94/3-2, 103. ZDR člen 80, 80/1, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. OZ člen 18.
nadomestilo za invalidnost – prenehanje delovnega razmerja
Kljub formalni pomanjkljivosti postopka, ko delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu ni pridobil mnenja komisije za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, in četudi delavec zoper odpoved ni uveljavljal sodnega varstva v predpisanem roku, ni mogoče sklepati, da mu delovno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Upoštevaje, da je bil podan utemeljen razlog za odpoved, je treba šteti, da je delavcu delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, tako da je upravičen do vtoževanega nadomestila za invalidnost.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.
invalidnost - invalid I. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokončna odločba - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo celotno medicinsko dokumentacijo do izdaje dokončne (ne le prvostopne) odločbe toženca. Ker je v tem okviru ugotovilo, da je pri tožniku prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ni imel več preostale delovne zmožnosti, ga je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064348
ZPP člen 108, 108/5, 191, 300, 300/3. ZIL-1 člen 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2. OZ člen 186, 186/3.
model – kršitev modela – določenost tožbenega zahtevka – razdružitev postopka – ločeno obravnavanje zahtevkov
V okviru sodnega varstva pravic po 37. členu ZIL-1 tožeča stranka ne more doseči sodne prepovedi ravnanj, ki jih ni mogoče opredeliti kot konkretne kršitve pravic iz tega člena. Za dosego prepovedi kršitvenih dejanj je treba najprej izkazati njihov obstoj, kar terja navedbo konkretnega dejanskega stanu, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz 37. člena ZIL-1. Tako bi morala tožeča stranka konkretizirano navesti vsebinske značilnostne prvine, ki opredeljujejo videz modela oziroma izdelka, ki je zaščiten ter v tožbenem zahtevku navesti konkretna kršitvena dejanja, to pomeni vsebinske značilnostne prvine videza rokavic, ki jih izdeluje oziroma prodaja vsaka od toženih strank, ki kršijo njen zaščiteni model. Abstraktna prepoved po opustitvi vsakršne nepooblaščene prodaje, proizvodnje ali drugačne uporabe zaščitenega modela ter bodoča prepoved vsake proizvodnje, distribucije, skladiščenja, nepooblaščene uporabe ali poseganja v model, zaradi nekonkretiziranosti, ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenih dejanj.
V kolikor je torej tožena stranka menila, da zavrnitev njenega dokaznega predloga predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je namreč postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožena stranka je s svojim molkom na neizvedbo dokaza pristala, zaradi česar tega ne more več uspešno uveljavljati s pritožbo.