OZ člen 92. ZJU člen 16, 16/3. ZTPDR člen 86. KPND člen 40, 40/1.
kolektivni delovni spor – veljavnost kolektivne pogodbe – ničnost
Upoštevaje pravilo, da se lahko s kolektivno pogodbo pravice za delavce ugodneje uredijo, določilo podjetniške kolektivne pogodbe o višjem regresu za letni dopust, kot je določen v KPND, ni nično.
V kolikor se je tožena stranka posluževala gotovinskega izplačila regresa za letni dopust za leto 2001, bi morala to izvesti na način, določen z Navodilom za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico.
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-4. OZ člen 179, 963, 963/1.
regresni zahtevek – vožnja pod vplivom alkohola – trditvena podlaga – nepremoženjska škoda
Zavarovalnica stopi v položaj oškodovanca in je posledično upravičena in dolžna izpolniti tudi vsa procesna opravila, ki bi jih moral opraviti oškodovanec, če bi sam zahteval povrnitev odškodnine.
predlog za izvršbo – predlog za izvršbo kot tožba – trditve v predlogu za izvršbo – nepopolna tožba
Prvostopno sodišče je v pravdnem postopku dolžno upoštevati tudi trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v predlogu za izvršbo.
Vprašanje trditvene in dokazne podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti oziroma razumljivosti tožbe. Samo če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, oziroma če nima predpisanih sestavin iz prvega odstavka 180. člena ZPP, potem sodišče postopa v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP, neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe.
naknadno sosporništvo na aktivni strani – pridružitev novih tožnikov
Ali so novi tožniki res subjekt zatrjevane pravice, je za njihov procesni položaj brez pomena. Gre za vprašanje aktivne legitimacije po materialnem pravu, kar bo predmet obravnavanja sodišča v nadaljevanju postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL0055471
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. OZ člen 59. ZOR člen 74, 74/1. ZSReg člen 8, 8/1, 8/2. ZGD-1 člen 478. ZGD člen 413.
odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe – odsvojitev poslovnega deleža – vpis spremembe družbenika v sodnem registru – notarski zapis - izpolnitev pogodbe - ničnost pogodbe – nedopusten nagib – odložni pogoj – razvezni pogoj – trditveno in dokazno breme – negativno dejstvo
Upnik v odgovoru na ugovor ni zatrjeval, da je nastopil razvezni pogoj, torej zamuda plačila, temveč je zatrjeval, da dolžnik ni izkazal, da bi bile obveznosti po pogodbi izpolnjene. Tako ne drži navedba, da je v odgovoru na ugovor zatrjeval zamudo plačila kot negativno dejstvo, zaradi katerega bi breme dokazovanja prešlo ponovno na dolžnika.
Nedopustnosti nagiba ne dokazuje ugotovljeno dejstvo, da spremembe na strani družbenikov gospodarske družbe niso bile vpisane v sodni register. Stranka v registrskem postopku je bila družba D. d.o.o. kot predlagatelj, za prijavo za vpis v register pa je bil zadolžen poslovodja. Poleg že navedenega, da je bil predlagatelj vpisa podjetje, ki ga je takrat zastopal M. V., kot direktor in edini zastopnik in tudi pridobitelj poslovnih deležev po obravnavanih pogodbah, je bila odredba registrskega sodišča z dne 24. 5. 2005 dana predlagatelju, torej gospodarski družbi, in ne družbenikom, ki so svoje deleže prenesli.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Tožnik je sklenil več pogodb o novinarskem delu, na podlagi katerih je opravljal enako delo kot redno zaposleni turnusni urednik – delo je opravljal v turnusih, od ponedeljka do petka, v istem delovnem prostoru in v istem času kot redno zaposleni po mesečnem razporedu. Delo je tako opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom urednika oddaje, prostovoljno se je vključil v organizirani delovni proces tožene stranke, s katero je želel skleniti pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi navedenega je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi namesto pogodbe o opravljanju novinarskega dela) utemeljen.
sodna pristojnost – predlog za izdajo začasne odredbe – dostop do omrežja električne energije
Predmetni spor je potrebno obravnavati kot spor, ki izvira iz dostopa do omrežja električne energije iz točke a) 1. odstavka 88. člena EZ, za odločanje v tovrstnih sporih v upravnem postopku je na prvi stopnji zakonsko določena pristojnost Agencije Republike Slovenije za energijo.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Iz navedb v spisu ni razvidno, da bi inšpekcija za delo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi do poteka roka za sodno varstvo, prav tako pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že začela učinkovati in je tožniku delovno razmerje prenehalo. To pa pomeni, da zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče in je predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
Pri potrdilu notarke, da je določena oseba podpisala pogodbo, gre za javno listino. Glede na 224. člen ZPP, ki določa, da javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, zato velja domneva, da podpis na pogodbi pripada osebi, ki je v potrdilu označena kot podpisnik. Vendar pa ta domneva ni absolutna.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – nadaljevanje postopka v pravdi – postopek začet na podlagi verodostojne listine
Tožeča stranka bi morala predlog za oprostitev plačila taks vložiti takoj po vročitvi sklepa (o nadaljevanju postopka v pravdi) dne 30. 12. 2009, najkasneje pa do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče (25. 02. 2010). Poziv tožeči stranki s strani pravdnega sodišča na doplačilo sodne takse z dne 01. 03. 2010 tako ni odločilen trenutek, ko bi tožeča stranka šele izvedela za nastop taksne obveznosti.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – izpodbojnost – bistvena zmota
Tožbeni zahtevek za razveljavitev sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker sporazum ne vsebuje določila o posledicah, ki nastanejo delavcu pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ker je tožnik dokazal, da se ne bi strinjal s sporazumnim prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, če bi vedel, da ne bo prejel nadomestila za čas brezposelnosti.
ZPP člen 8, 212, 213, 286, 286/1, 362, 362/2. OZ člen 378, 378/1.
trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – predlog postavitve novega izvedenca - nova dejstva in novi dokazi v ponovljenem postopku
Trditveno in dokazno breme mora biti med strankama uravnoteženo porazdeljeno. Korektno in pošteno pravdanje terja od vseh pravdnih strank, da navedejo (samo) tista pravno relevantna dejstva, ki bodo pripomogla k razjasnitvi spornega razmerja in razčiščevanju odprtih vprašanj.
Stranka z izdelavo izvenpravdnega izvedenskega mnenja bistveno bolj precizira in utemelji zatrjevana relevantna dejstva. Njihova konkretizacija in obrazloženost lahko dosežeta takšen nivo, da nasprotna stranka zgolj s predlogom za postavitev novega izvedenca ne bo vedno uspela prepričati sodišča, da je s strani tožeče stranke zatrjevanimi dejstvi kaj narobe.
Če nova dejstva in novi dokazi (v ponovljenem postopku) niso dovoljeni, potem stranka za pravovarstveni zahtevek, ki bi temeljil na njihovi podlagi, nima pravnega interesa. Pritožbeno sodišče nima pooblastil, da po uradni dolžnosti presoja dopustnost navajanja novih dejstev in dokazov s strani stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila le ona sama.
Le če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s sabo v nasprotju ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, bi bil dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca utemeljen.
Terjatev upnika mora biti verjetno izkazana, kar pomeni, da ni potrebno, da je sodišče o njenem obstoju prepričano. Zadostuje, da so okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva močnejše od tistih, ki govore zoper njega
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057616
ZKZ člen 19, 20, 21, 22, 23.
prodaja kmetijskega zemljišča – zakonita predkupna pravica – ponudba – sprejem ponudbe – prednostni vrstni red – kontrahirna dolžnost – trenutek sklenitve pogodbe - dejansko stanje – zmotna presoja listin
Ponudba prvotožene stranke za prodajo kmetijskih zemljišč je bila pravilno sestavljena in objavljena. To je razvidno iz listine - ponudbe, ki jo je sodišče prve stopnje zmotno presodilo. Tožnika sta izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno poslala tako upravni enoti kot prodajalki prvo toženki ( 21. člen ZKZ). Predkupna pravica, ki sta jo uveljavljala tožnika, je imela najvišji vrstni red, česar tožena stranka ni prerekala. Tako so za sklenitev prodajne pogodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji, določeni v ZKZ. Zahtevek tožeče stranke na sklenitev kupoprodajne pogodbe je zato utemeljen.
ZIZ člen 20, 20/3, 20/4. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/1, 184/2.
izvršba na podlagi izvršilnega notarskega zapisa – zapadlost terjatve – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sodba presenečenja
Tožeča stranka zaradi dejstva, da je izvršilno sodišče v letu 2009 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa iz leta 2001, ki je postal pravnomočen, ni izgubila pravnega interesa za ugotovitveno tožbo na podlagi 4. odstavka 20. člena ZIZ. Primernost izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se presoja po merilih, ki jih je določal v času nastanka tega notarskega zapisa veljaven zakon.