OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0057631
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 51, 51/1, 51/2, 55, 59, 59/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – vrednost posebnega premoženja – elementi izvenzakonske skupnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Pri skupnem premoženju gre za originarno pridobitev lastninske pravice. Izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki je potrebna za vpis lastninske pravice, pridobljene na pravnoposlovni podlagi, je zato nepotrebna.
predlog za izvršbo – predlog za izvršbo kot tožba – trditve v predlogu za izvršbo – nepopolna tožba
Prvostopno sodišče je v pravdnem postopku dolžno upoštevati tudi trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v predlogu za izvršbo.
Vprašanje trditvene in dokazne podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti oziroma razumljivosti tožbe. Samo če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, oziroma če nima predpisanih sestavin iz prvega odstavka 180. člena ZPP, potem sodišče postopa v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP, neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe.
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-4. OZ člen 179, 963, 963/1.
regresni zahtevek – vožnja pod vplivom alkohola – trditvena podlaga – nepremoženjska škoda
Zavarovalnica stopi v položaj oškodovanca in je posledično upravičena in dolžna izpolniti tudi vsa procesna opravila, ki bi jih moral opraviti oškodovanec, če bi sam zahteval povrnitev odškodnine.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Tožnik je sklenil več pogodb o novinarskem delu, na podlagi katerih je opravljal enako delo kot redno zaposleni turnusni urednik – delo je opravljal v turnusih, od ponedeljka do petka, v istem delovnem prostoru in v istem času kot redno zaposleni po mesečnem razporedu. Delo je tako opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom urednika oddaje, prostovoljno se je vključil v organizirani delovni proces tožene stranke, s katero je želel skleniti pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi navedenega je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi namesto pogodbe o opravljanju novinarskega dela) utemeljen.
naknadno sosporništvo na aktivni strani – pridružitev novih tožnikov
Ali so novi tožniki res subjekt zatrjevane pravice, je za njihov procesni položaj brez pomena. Gre za vprašanje aktivne legitimacije po materialnem pravu, kar bo predmet obravnavanja sodišča v nadaljevanju postopka.
ZPP člen 8, 212, 213, 286, 286/1, 362, 362/2. OZ člen 378, 378/1.
trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – predlog postavitve novega izvedenca - nova dejstva in novi dokazi v ponovljenem postopku
Trditveno in dokazno breme mora biti med strankama uravnoteženo porazdeljeno. Korektno in pošteno pravdanje terja od vseh pravdnih strank, da navedejo (samo) tista pravno relevantna dejstva, ki bodo pripomogla k razjasnitvi spornega razmerja in razčiščevanju odprtih vprašanj.
Stranka z izdelavo izvenpravdnega izvedenskega mnenja bistveno bolj precizira in utemelji zatrjevana relevantna dejstva. Njihova konkretizacija in obrazloženost lahko dosežeta takšen nivo, da nasprotna stranka zgolj s predlogom za postavitev novega izvedenca ne bo vedno uspela prepričati sodišča, da je s strani tožeče stranke zatrjevanimi dejstvi kaj narobe.
Če nova dejstva in novi dokazi (v ponovljenem postopku) niso dovoljeni, potem stranka za pravovarstveni zahtevek, ki bi temeljil na njihovi podlagi, nima pravnega interesa. Pritožbeno sodišče nima pooblastil, da po uradni dolžnosti presoja dopustnost navajanja novih dejstev in dokazov s strani stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila le ona sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062063
ZPP člen 81, 81/1. ZFPPIPP člen 42.
stečajni postopek nad toženo stranko – pravni interes za nadaljevanje pravde – izpodbijanje skupščinskih sklepov tožene stranke – odškodninska odgovornost poslovodstva
Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka. Ker je tožeča stranka zaradi začetega stečajnega postopka nad toženo stranko izgubila pravni interes za nadaljevanje pravde, je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zoper prvotoženo stranko pravilno zavrglo.
Tožeča stranka ima kot upnik stečajnega dolžnika možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva z »novo«, in sicer odškodninsko tožbo. Glede na to, da so bili izpodbijani skupščinski sklepi sprejeti dne 28. 02. 2008, to pomeni, da bo v morebitni odškodninski pravdi ničnost skupščinskih sklepov možno presojati v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, saj triletni rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov od vpisa le-teh v sodni register še ni potekel.
V kolikor se je tožena stranka posluževala gotovinskega izplačila regresa za letni dopust za leto 2001, bi morala to izvesti na način, določen z Navodilom za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – nadaljevanje postopka v pravdi – postopek začet na podlagi verodostojne listine
Tožeča stranka bi morala predlog za oprostitev plačila taks vložiti takoj po vročitvi sklepa (o nadaljevanju postopka v pravdi) dne 30. 12. 2009, najkasneje pa do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče (25. 02. 2010). Poziv tožeči stranki s strani pravdnega sodišča na doplačilo sodne takse z dne 01. 03. 2010 tako ni odločilen trenutek, ko bi tožeča stranka šele izvedela za nastop taksne obveznosti.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – izpodbojnost – bistvena zmota
Tožbeni zahtevek za razveljavitev sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker sporazum ne vsebuje določila o posledicah, ki nastanejo delavcu pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ker je tožnik dokazal, da se ne bi strinjal s sporazumnim prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, če bi vedel, da ne bo prejel nadomestila za čas brezposelnosti.
Le če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s sabo v nasprotju ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, bi bil dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca utemeljen.
OZ člen 92. ZJU člen 16, 16/3. ZTPDR člen 86. KPND člen 40, 40/1.
kolektivni delovni spor – veljavnost kolektivne pogodbe – ničnost
Upoštevaje pravilo, da se lahko s kolektivno pogodbo pravice za delavce ugodneje uredijo, določilo podjetniške kolektivne pogodbe o višjem regresu za letni dopust, kot je določen v KPND, ni nično.
ZIZ člen 20, 20/3, 20/4. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/1, 184/2.
izvršba na podlagi izvršilnega notarskega zapisa – zapadlost terjatve – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sodba presenečenja
Tožeča stranka zaradi dejstva, da je izvršilno sodišče v letu 2009 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa iz leta 2001, ki je postal pravnomočen, ni izgubila pravnega interesa za ugotovitveno tožbo na podlagi 4. odstavka 20. člena ZIZ. Primernost izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se presoja po merilih, ki jih je določal v času nastanka tega notarskega zapisa veljaven zakon.
skupno premoženje – pogodba o preužitku – premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku
Glede na to, da je podlaga za nastanek skupnega premoženja delo, ni nujno, da je zakonec preživljalca (stranke pogodbe o dosmrtnem preživljanju) prispeval direktno k preživljanju sopogodbenika, ampak zadostuje, da je prispeval svoje delo oziroma sredstva v življenjsko skupnost in s tem kril manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil preživljanju preživljanca.
Nobenega tehtnega razloga zato ni, da bi bile posledice pogodbe o preužitku, v pogledu vprašanja, ali je premoženje, ki je bilo z njo prenešeno, skupno premoženje zakoncev ali ne, drugačne kot pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-8. ZPol člen 81, 82.
javni uslužbenec – policist – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – rok za pripravo zagovora
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. V presojani zadevi tožena stranka tega ni upoštevala, saj je tožniku za zagovor, predviden v torek, vabilo vročila v četrtek, tako da je imel za pripravo obrambe na voljo le dva delovna dneva. Med delovne dneve se sobota in nedelja ne štejeta, saj je tožnik kot policist na ta dva dneva dolžan opravljati naloge v posebnih delovnih pogojih.
sodna pristojnost – predlog za izdajo začasne odredbe – dostop do omrežja električne energije
Predmetni spor je potrebno obravnavati kot spor, ki izvira iz dostopa do omrežja električne energije iz točke a) 1. odstavka 88. člena EZ, za odločanje v tovrstnih sporih v upravnem postopku je na prvi stopnji zakonsko določena pristojnost Agencije Republike Slovenije za energijo.
Terjatev upnika mora biti verjetno izkazana, kar pomeni, da ni potrebno, da je sodišče o njenem obstoju prepričano. Zadostuje, da so okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva močnejše od tistih, ki govore zoper njega
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057616
ZKZ člen 19, 20, 21, 22, 23.
prodaja kmetijskega zemljišča – zakonita predkupna pravica – ponudba – sprejem ponudbe – prednostni vrstni red – kontrahirna dolžnost – trenutek sklenitve pogodbe - dejansko stanje – zmotna presoja listin
Ponudba prvotožene stranke za prodajo kmetijskih zemljišč je bila pravilno sestavljena in objavljena. To je razvidno iz listine - ponudbe, ki jo je sodišče prve stopnje zmotno presodilo. Tožnika sta izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno poslala tako upravni enoti kot prodajalki prvo toženki ( 21. člen ZKZ). Predkupna pravica, ki sta jo uveljavljala tožnika, je imela najvišji vrstni red, česar tožena stranka ni prerekala. Tako so za sklenitev prodajne pogodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji, določeni v ZKZ. Zahtevek tožeče stranke na sklenitev kupoprodajne pogodbe je zato utemeljen.