sporazum o prenehanju delovnega razmerja – odškodnina – neto znesek – davki in prispevki
S sporazumom o prenehanju delovnega razmerja dogovorjena odškodnina zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi zapade pod dohodninsko obdavčitev, poleg tega je treba od takšne odškodnine obračunati in plačati še prispevke za socialno varnost. Davki in prispevki se v konkretnem primeru glede na vsebino sporazuma, iz katerega izhaja jasna volja strank, da tožnik prejme dogovorjeni znesek v celoti, obračunajo tako, da se dogovorjeni znesek šteje za neto znesek, ki ga tožnik prejme, poleg tega pa je dolžna tožena stranka plačati še davke in prispevke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Ugotovljena kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (neopravičen izostanek z dela) je takšne narave, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med tožnikom in toženo stranko, še posebej ob dejstvu, da je zaradi te tožnikove kršitve prišlo do zamude pri končanju projekta ureditve pralnice.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obrazložitev odpovedi – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – zamuda
Izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni treba posebej obrazložiti, saj ZDR tega ne zahteva. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec in ki vsebuje podatke o delavcu, podatke o delodajalcu, datum podaje te odpovedi, sklicevanje na kršitev pogodbenih obveznosti in na določbo 112. člena ZDR ter podpis, zadošča pogojem za njeno veljavnost in zakonitost.
ZDR ne določa izrecno, kdaj terjatvi delavca ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zapadeta v plačilo. Upoštevaje, da gre za zakonsko opredeljeni terjatvi, ki jih ima delavec do delodajalca in ki sta vezani na datum prenehanja delovnega razmerja, se šteje, da mora delodajalec odpravnino in odškodnino za čas odpovednega roka plačati ob prenehanju delovnega razmerja, zamuda pa nastopi prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja.
ZIZ člen 21, 21/2, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1.
sodni penali – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Če rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti v izvršilnem naslovu ni določen, institut sodnih penalov ne pride v poštev. Sodišče roka ne more določiti s sklepom izdanim na podlagi 1. odstavka 212. člena ZIZ (ki nima narave sklepa o izvršbi). Po 2. odstavku 21. člena ZIZ rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (če v izvršilnem naslovu ni določen), namreč določi sodišče v sklepu o izvršbi.
nova dejstva - invalidska pokojnina - dokončna odločba
V socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost dokončnega upravnega akta, kar pomeni, da je za presojo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje omenjene dokončne odločbe. Novote, ki so nastale po izdaji dokončne odločbe, so lahko le predmet novega postopka pri tožencu in v tem primeru sodišču prve stopnje nima nobene pravne podlage, da bi priznavalo dodatne pravice.
ZZZPB člen 20, 20/1, 21, 21/1, 60, 60/1. ZPIZ-1 člen 94, 104, 104/1, 160, 160/1, 160/1-1, 162, 207, 207/2. ZPSV člen 6, 6/1, 14.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – nadomestilo za invalidnost
Nadomestilo za invalidnost, od katerega se ne plačujejo prispevki, se ne upošteva pri izračunu osnove oziroma pri odmeri denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Tako kot pri odločanju o tožbenem zahtevku, je sodišče tudi pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe vezano na trditveno podlago in na sam predlog.
171. člen OZ določa, da ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 40, 40/1. ZGO-1 člen 146, 146/3, 159.
vpis v zemljiško knjigo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - vpis po uradni dolžnosti – zaznamba prepovedi gradnje
V zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka. O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Neodločilnega pomena so zato pritožbene navedbe, ki izpodbijajo pravilnost upravne odločbe, ki je bila podlaga za izvršeni vpis.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Plačilo za delo preko polnega delovnega časa, izplačano do uveljavitve ZPIZ/92 (do 31. 3. 1992), se upošteva pri izračunu pokojninske osnove pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj po predpisih o delovnih razmerjih.
samostojni podjetnik kot dolžnik - poroštvo – stečaj glavnega dolžnika – prenehanje obveznosti
Če je poroštveno izjavo podpisal toženec, ki je bil kot samostojni podjetnik istočasno tudi dolžnik, še ne pomeni, da poroštvo ni nastalo. Terjatev, za katero je toženec jamčil kot porok, je iztožljiva tudi po koncu stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom, s katerim sicer obveznosti, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
OZ člen 131, 131/1, 169. ZPP člen 337, 337/1. ZGO-1 člen 52.
izgubljeni dobiček – zaupanje v lokacijsko informacijo – sprememba prostorskega načrta - vzročna zveza
Če tožeči stranki trdita, da njun zahtevek temelji na zaupanju v lokacijsko informacijo, ne pa v že pridobljeno pravico do izgradnje objekta, jima iz pravice, ki je nista imela, škode v obliki izgubljenega dobička s prodajo stanovanj ni mogoče priznati.
Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku ponovno postavila zahtevek, o katerem je bilo že odločeno, je ugovor res iudicata, ki ga je podala tožena stranka, utemeljen.
neupravičena pridobitev - prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja
Tožeča stranka je, kot edina lastnica vodovodnega omrežja, dolžna nositi stroške investicijskega vlaganja v vodovodno omrežje. Če pa obstoji dolžnost tožeče stranke, ji iz tega naslova ne more nastati škoda, toženi pa ne korist. Tožena stranka le uporablja vodovodno omrežje, ki je last tožeče stranke, in le iz tega naslova bi tožeča stranka do nje lahko uveljavljala terjatve.
Če pride do škodnega dogodka, za katerega odgovarja njen zavarovanec, ima oškodovanec pravico neposredno od nje zahtevati plačilo odškodnine. Zavarovalnica ima nasproti oškodovancu le tiste ugovore, ki jih ima zavarovanec, ne pa tudi ugovorov, ki bi jih imela sama proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi ali zavarovalnih pogojih. Če mora izplačati oškodovancu zavarovalnino, pa ima lahko v določenih primerih povračilne (regresne) zahtevke do svojega zavarovanca, med drugim tudi v primeru, če je ta škodo povzročil namenoma.