skupno premoženje zakoncev – solidarna obveznost zakoncev
Pravno nerelevantne so ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da toženec ni sodeloval pri opravljanju dejavnosti svoje takratne žene kot samostojne podjetnice posameznice. Skupno premoženje zakoncev nastane na podlagi zakona, za njegov nastanek ni potrebna volja oz. soglasje zakoncev, odločilno je le, da nastane to premoženje oz. obveznost v času trajanja zakonske zveze in z dohodkom zakoncev iz dela, zakonca pa lahko skupno premoženje pridobivata neodvisno drug od drugega.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
podizvajalska pogodba – stroški odprave napak – delo po navodilih izvajalca – odgovornost podizvajalca
Tožena stranka je dela tožeče stranke (podizvajalec) nadzorovala, tožeča stranka pa je ravnala le v skladu z navodili tožene stranke. Zato na tožečo stranko ni mogoče prevaliti bremena stroškov odprave napak.
Če ravnanja dolžnika, ki sicer lahko pomenijo kršitev pogodbenih določb, niso nevarna za premoženje dolžnika oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ne moremo šteti za pravno relevantna pri uporabi 2. odstavka 270. člena ZIZ.
vrnitev v prejšnje stanje – nenadna bolezen – hujša narava bolezni zakonite zastopnice – upravičeni vzrok za izostanek z naroka
Tožeča stranka je izkazala, da je njena direktorica kot zastopnica na dan naroka nenadoma zbolela. Pri tem je sodišče pravilno ocenilo, da zaradi nenadnosti in hujše narave njene bolezni (bruhanje, bolečine v želodcu) direktorica ni bila v stanju angažirati drugega pooblaščenca, kakor tudi ne opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4. ZTLR člen 33. SPZ člen 40.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - zamudna sodba – priposestvovanje nepremičnine v družbeni lasti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – sklepčnost tožbenega zahtevka
Tožnik bi na podlagi sklenjene kupne pogodbe tako lahko zahteval od prodajalca izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Tega pa ne more zahtevati od tožene stranke, ki ni bila stranka kupne pogodbe z dne 20. 6. 1973. Ker v pogodbenem pravu velja načelo relativnosti, to je, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenimi strankami, tožena stranka ni pasivno legitimirana za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi pogodbe z dne 20. 6. 1973. Tožba, tako kot je oblikovana, ni sklepčna, saj toženka ni nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju. Tožbeni zahtevek nima podlage v materialnem pravu in nesklepčnost v okviru istega zahtevka ni odpravljiva, spričo česar tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZZZPB člen 20, 20/1, 21, 21/1, 60, 60/1. ZPIZ-1 člen 94, 104, 104/1, 160, 160/1, 160/1-1, 162, 207, 207/2. ZPSV člen 6, 6/1, 14.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – nadomestilo za invalidnost
Nadomestilo za invalidnost, od katerega se ne plačujejo prispevki, se ne upošteva pri izračunu osnove oziroma pri odmeri denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Tako kot pri odločanju o tožbenem zahtevku, je sodišče tudi pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe vezano na trditveno podlago in na sam predlog.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 259, 259/2, 261, 261/6, 261/7. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje člen 18, 18/2, 34.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Glede na tožnikove zdravstvene težave in poklicne zahteve bi v invalidski komisiji vsekakor moral sodelovati oftalmolog in strokovno oceniti več mnenj specialista medicine dela, prometa in športa, da tožnik zaradi prizadetosti vida ni zmožen opravljati dela poklicnega voznika. Ker oftalmolog ni sodeloval, sta mnenji invalidskih komisij nepopolni in v neskladju z ostalo medicinsko dokumentacijo.
pravdni stroški - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe namreč ni povzročil konca postopka izven glavne obravnave, kar bi terjalo od tožene stranke, da zahteva povrnitev stroškov v 15-ih dneh. Dovolj je, da je tožena stranka zahtevala povrnitev stroškov v odgovoru na tožbo, te stroške pa opredeljeno navedla v stroškovniku, ki ga je vložila na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo izpodbijane sodne odločbe.
ZDSS-1 člen 407. ZDSS člen 312. ZDR/77 člen 79, 79/2. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 116, 116/2, 116/4, 117, 118, 118/2.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, le če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0062069
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 285, 286b. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 245.
prodajna pogodba - pogodbena kazen - pravočasno uveljavljanje pogodbene kazni - uveljavljanje pogodbene kazni v končnem obračunu - splošne uzance za blagovni promet - zavrnitev dokaznega predloga - notificiranje procesnih kršitev - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - odstop od sodne prakse
Smisel zahteve po pravočasnem uveljavljanju pogodbene kazni, ki izhaja tudi iz 5. odstavka 251. člena OZ, je v pravni varnosti dolžnika, ki bi na podlagi upnikovega molka ob sprejemu izpolnitve glavne obveznosti upravičeno sklepal, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni.
Ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o prodaji stanovanj in ne gradbena pogodba, se določbe Posebnih gradbenih uzanc že glede na predmet urejanja ne morejo uporabiti.
Zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, saj sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko izvedbo predlaganega dokaza tudi zavrne, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
nova dejstva - invalidska pokojnina - dokončna odločba
V socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost dokončnega upravnega akta, kar pomeni, da je za presojo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje omenjene dokončne odločbe. Novote, ki so nastale po izdaji dokončne odločbe, so lahko le predmet novega postopka pri tožencu in v tem primeru sodišču prve stopnje nima nobene pravne podlage, da bi priznavalo dodatne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068060
SPZ člen 7. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1.
načela stvarnega prava – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – vlaganje v del nepremičnine - darilo dano zakoncu
Temeljno načelo stvarnega prava je, da je lahko predmet stvarnih pravic le individualno določena stvar, razen če zakon ne določa drugače. Dejstvo, da sta pravdni stranki skupno vlagali le v del nepremičnine, na katerem stoji gospodarsko poslopje, ne pa tudi v del, ki ga predstavlja gozd, ne more imeti za posledico ločenih lastniških stanj na teh dveh delih.
Pri presoji višine deležev na skupnem premoženju se darila, dana s strani sorodnikov enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca. Zakonec, ki meni, da je bilo darilo dano samo njemu, mora slednje zatrjevati in dokazati.
Zaradi neaktivnosti tožene stranke, ki na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je treba dejansko podlago, kot jo je navedel tožnik v tožbi, šteti za resnično, poleg tega je treba še ugotoviti, da dejstva, na katera tožeča stranka opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče s tem v zvezi ne izvaja dokaznega postopka, ampak samo oceni skladnost dokazov s trditvami in ne ocenjuje predloženih dokazov. Če ugotovi, da nasprotje ni podano, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati in da je zahtevek sklepčen, izda zamudno sodbo. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moralo na podlagi navedbe tožnika, da mu tožena stranka ni plačala vseh obveznosti iz delovnega razmerja, njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači in sorazmernega dela regresa za letni dopust ugoditi.