Četudi bi se štelo, da je tožena stranka že pred tem uveljavljala povrnitev stroškov, bi morala skladno s 1. odst. 325. čl. ZPP v zvezi s 332. čl. ZPP ravno tako v roku 15 dni predlagati, da sodišče prve stopnje dopolni sklep o ustavitvi postopka z odločitvijo o povrnitvi stroškov.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-4, 16, 28, 29, 30, 31. ZPP člen 274, 274/1. ZDavP (1996) člen 130, 130/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela – osnova za odmero
Pri izračunu nadomestila med začasno zadržanostjo od dela skladno z 31. členom ZZVZZ upošteva osnova, od katere je bil zavarovanec zavarovan v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, zato je tožbeni zahtevek, da bi se namesto minimalne pokojninske osnove, od katere so bili plačani prispevki (tožnik je bil zavarovan kot oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je zaposlena pri tujem delodajalcu in ni zavarovana pri tujem nosilcu zavarovanja), upoštevala osnova na podlagi dejansko prejetih plač v letu pred začasno zadržanostjo od dela, neutemeljen.
trditveno in dokazno breme v pravdnem postopku - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Tožena stranka je trdila, da je iz prejete hlodovine izdelala tožeči stranki palete in ji z računi št. 1, 2 in 3 (ki jih je tožeča stranka plačala) zato zaračunala le storitev izdelave palet, zato je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je bilo na toženi stranki dokazno breme za trditve, da je z navedenimi računi dejansko tožeči stranki zaračunala zgolj storitev izdelave palet (212. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - prilagojena pravila o vročanju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti - javno objavljanje na spletnem portalu AJPES-a - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Zakon o finančnem poslovanju je v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pravila o vročanju pisanj, kot so sicer urejena v pravdnem postopku, prilagodil posebnim značilnostim postopka zaradi insolventnosti in je pravila o osebni vročitvi pisanj strankam v večini primerov nadomestil s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu AJPES-a.
ZDR člen 83, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 177. KZ člen 145, 145/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravnomočna obsodba
Obstoj hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, je dokazan, če je tožnik v kazenskem postopku pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se mu kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Vsa relevantna dejstva morajo stranke v svoji trditveni podlagi najprej navesti. Tožena stranka je zatrjevala zgolj to, da je tožeča stranka delo opravila nekvalitetno, čeprav bi bila za sklepčnost svojega ugovora dolžna navesti vse predpostavke odgovornosti za nepravilno izpolnitev. Tožena stranka ni niti konkretno navedla napak, ki naj bi jih imelo opravljeno delo, saj trditvene podlage ne more nadomestiti predlaganje dokazov z vpogledom v dopisa. Dokazovanje je namreč namenjeno ugotavljanju, ali so sporna dejstva izkazana, stranka pa mora dejstva najprej zatrjevati.
OZ člen 335. OT člen 19, 19/1. ZOdv člen 17, 17/3, 17/4.
ugovor zastaranja – trditveno in dokazno breme glede ugovora zastaranja – odvetniški stroški – kršitev razpravnega načela
Ugovor zastaranja je materialnopravne narave. Presoja utemeljenosti tega ugovora je povezana z dejanskimi trditvami, pri čemer je tožena stranka dolžna navesti dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka, ter ponuditi dokaze, saj gre za njeno trditveno in dokazno breme (katerega določa materialno pravo). Tožena stranka je podala neobrazložen ugovor zastaranja, saj ni navedla nobenih konkretnih trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok in kdaj se je iztekel. Sodišče prve stopnje je pri obravnavi ugovora zastaranja odločalo mimo toženkine trditvene podlage, saj je v dejansko stanje v zvezi z ugovorom zastaranja vključilo dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala, in nanje oprlo sodbo. S tem je kršilo razpravno načelo.
Tožnica pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ni odpovedala zaradi objektivnega poslabšanja delovnih pogojev, ampak je podala izredno odpoved zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi – nepravočasnega izplačila plač. Ker v tem primeru ZDR ne predvideva solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika in delodajalca prenosnika za obveznosti nasproti delavcu, ni podana pasivna legitimacija drugotožene stranke – delodajalca prenosnika.
Obtoženčev zagovor o dogajanju pred oškodovančevo sobo je bil nekonsistenten in nelogičen, ko je zatrjeval, da je zabodel oškodovanca po nesreči takrat, ko ga je le-ta odrinil stran od sebe. Poleg tega bi morala biti rana oškodovanca glede na obtoženčev zagovor, da je imel roko, v kateri je imel nož, spuščeno ob svojem telesu, v nižjem delu telesa, ne pa na prsnem košu. Prav tako ni mogoče slediti obtoženčevemu zagovoru, da je po vratih oškodovančeve sobe udarjal z lopato zato, da bi oškodovanca zadržal v sobi, ker se ga je bal. Takšno ravnanje je povsem nelogično, zlasti tudi ob dejstvu, da je obtoženec sam povedal, da mu je takrat rekel „Dej me, če me upaš, prid pa me ubij.“ Obenem v prid oškodovančevi izpovedbi govori tudi dejstvo, da se je obtoženec nad oškodovanca spravil s kar dvema orodjema, s katerim se lahko telo hudo poškoduje in sicer z nožem in lopato, medtem ko oškodovanec napram obtožencu ni uporabil ničesar podobnega. Navsezadnje pa je bila izpovedba oškodovanca, da se je pred napadom obtoženca želel ubraniti in je zato na levi roki utrpel vreznino, potrjena tudi z izpovedbo dr. D. Zagovoru obtoženca, da je zgolj po nesreči zabodel oškodovanca in proti njemu ni namerno zamahoval, ni mogoče slediti tudi iz razloga, ker je oškodovanca zabodel skozi majico in zgornji del trenirke (kar je razvidno iz fotografij), to pa pomeni, da zamah z nožem le ni mogel biti tako neznaten in nehoten, saj je obtoženec z nožem prebodel zgornji del trenirke oškodovanca, njegovo majico in mu nato prizadejal še rano.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je manjši delodajalec, ki je v spornem času zaposlovala vsega osem delavcev, zaradi česar pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna preveriti, če bi bilo mogoče tožnici zagotoviti zaposlitev na kakšnem drugem delovnem mestu.
Predpostavke odškodninske odgovornosti tožnika za škodo, ki jo v pobot uveljavlja toženec, niso podane, saj tožnikovo ravnanje, ki je v tem, da je sprožil izvršilni postopek, ker mu toženec ni prostovoljno izpolnil obveznosti naloženih s pravnomočno sodbo, ni protipravno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je sicer kršil obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko kot voznik avtobusa potnici ni izdal vozovnice, vendar je ob upoštevanju okoliščin, da je potnica vstopila na avtobus izven perona postajališča in da je imel težave z motorjem avtobusa, ki jih je skušal odpraviti, treba šteti, da zaradi kršitve zaupanje tožene stranke vanj ne more biti omajano v taki meri, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vrnitev šolnine – prenehanje delovnega razmerja – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Do prenehanja delovnega razmerja toženke je prišlo pred iztekom štiriletnega roka po zaključnem študiju po njeni volji (predlagala je sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, kar ni bilo plod nevzdržnih razmer pri tožeči stranki), zaradi česar je dolžna skladno s pogodbo o izobraževanju povrniti vplačano šolnino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – rok za odpoved – seznanitev z razlogom
Tožena stranka se je šele s prejemom sodbe, s katero je bila ugotovljena nezakonitost predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, seznanila z razlogom za odpoved. Tožnik je namreč šele z omenjeno sodbo pridobil pravico do reintegracije, toženi stranki pa je takrat postalo jasno, da ga ni mogoče reintegrirati, ker delovno mesto, na katerem je delo opravljal po predhodno odpovedani pogodbi o zaposlitvi, ne obstaja oziroma je zasedeno z drugim delavcem.
Obstoj poslovnega razloga se ugotavlja glede na delo, ki ga je tožnik dejansko opravljal, in ne glede na delo, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da je tožena stranka dolžna dokazati, da dela, ki ga je tožnik dejansko opravljal, ne potrebuje več.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – podlaga za izvršbo – sklep o izvršbi kot izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Ker sklep o izvršbi, ki je bil podlaga za dovolitev (nove) izvršbe, ne vsebuje naložitvenega dela, temveč zgolj dovolitveni del, takšna listina ne predstavlja izvršilnega naslova v skladu z določbami ZIZ, razen v delu, v katerem je bilo odločeno o izvršilnih stroških upnika.
ODZ člen 1463, 1464. ZTLR člen 28. ZSR člen 8, 31.
dobra vera – priposestovanje služnosti – osebna služnost – prekarij – montažna garaža kot premičnina
Prekarij predstavlja oviro za priposestvovanje služnosti. D
ajalec prekarija lahko kadarkoli zahteva vračilo stvari od prekarista, pri čemer je v konkretnem primeru mogoče šteti kot preklic prekarija obravnavano tožbo tožnikov na izročitev stanovanja.
Postavljena montažna garaža predstavlja premičnino, saj ni trajno spojena z nepremičnino, ki je last tožnikov. Dejstvo, da je bila montažna garaža postavljena na betonsko ploščo tega zaključka ne spremeni, saj betonska plošča, ki je bila postavljena na tujem zemljišču, še ne predstavlja objekta, ki je po svojem namenu trajno povezan z nepremičnino, in torej ni sestavina nepremičnine, pri čemer daje podlago za takšen zaključek tudi s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je bila betonska plošča zgrajena (izključno) za potrebe montažne garaže (gre za začasno povezavo med nepremičnino in betonsko ploščo, povezava je vezana na obstoj montažne garaže).
vročanje sklepa o zavrnitvi vpisa organu – odločanje o vpisu po uradni dolžnosti
Se sklep o zavrnitvi vpisa, ki se je začel po uradni dolžnosti, se vroči organu, na čigar zahtevo se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, zato zadeven sklep o zavrnitvi vpisa pritožniku pravilno ni bil vročen in se pritožnik ne more sklicevati, da je ravnal skladno s pravnim poukom, vsebovanim v zadevnem sklepu.
Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnotežje.
Tožniku gredo zakonske zamudne obresti od odškodnine za nematerialno škodo od dneva, ko je od toženke zahteval izpolnitev obveznosti .
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka. Stroški so bili namreč odmerjeni in priznani s sodbo, s katero je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje. Obresti je zato mogoče priznati le za čas od izteka paricijskega roka, ko pride nasprotna stranka s plačilom v zamudo.