DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV
Kolikor se po ZDDV po računu uveljavljajo davčne ugodnosti, v tem primeru je to odbitek vstopnega DDV, je treba na podlagi 40. člena ZDDV izkazati opravljeno dobavo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij in uporaba blaga za te namene, saj je od tega odvisna pravica do odbitka vstopnega DDV. Tožnik uveljavlja odbitek vstopnega DDV po prejetem računu, v katerem se glede podatkov o blagu izdajatelj računa sklicuje na pravni posel, zato je po mnenju sodišča treba ugotoviti, ali je po pogodbi dobava blaga opravljena oz. ali je pogodba realizirana. Tega pa v obravnavanem primeru tožnik ni izkazal. Tožnik ne more uspešno uveljavljati vstopnega DDV po navedenem računu, saj sklicevanje na neizvršeno pogodbo ne more biti podlaga za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
denacionalizacija - zahteva za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je v denacionalizacijskem postopku - začasna odredba po 68. členu ZDen
Zavarovanju denacionalizacijskih zahtevkov, o katerih še ni odločeno, je namenjena začasna odredba po 68. členu ZDen. Zato po mnenju sodišča tožnik iz razlogov, ki jih še ni uveljavljal v upravnem postopku in jih upravni organ ni preizkusil, ne more doseči zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka v upravnem sporu. Za izdajo začasne odredbe, kakršno je tožnik predlagal, v določbi 32. člena ZUS-1 ni pravne podlage.
Ker je pravica do nadomestila iz 173. člena ZS-1 vezana na prejšnjega imetnika stanovanjske pravice (prvi odstavek tega člena), bi morala tožeča stranka, da bi lahko bila uspešna pri uveljavljanju svojega zahtevka za dodelitev nadomestila, le to dokazati.
V primeru, ko se v upravnem postopku postavi vprašanje obstoja pravnega razmerja, o katerem je sicer pristojno odločati sodišče, stranki tega razmerja pa nista tudi stranki upravnega postopka, po mnenju sodišča ne gre za predhodno vprašanje, temveč za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti tega razmerja. Zato v konkretnem primeru upravni organ ne bi mogel obstoja stanovanjske pravice ugotavljati v upravnem postopku kot predhodno vprašanje oziroma ni bil dolžan prekinjati postopka in tožečo stranko napotiti na pravdni postopek za ugotovitev obstoja stanovanjske pravice. Tožeča stranka bi to pravico morala dokazati po 140. členu ZUP, po pravilih o dokaznem bremenu.
zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - upravni spor - upravni spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - drugo sodno varstvo
Sklep o zavrnitvi zahteve stranke za izločitev sodnika se sme izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo. Ker je torej zoper omenjeno odločitev predvideno drugo sodno varstvo, upravni spor zaradi zatrjevanega diskriminatornega ravnanja sodnika, katerega izločitev je bila predlagana, ni dopusten.
dohodnina - odmera dohodnine - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja
Po mnenju sodišča je 196. člen ZDavP-2 potrebno razumeti tako, kot je zapisan, to je, da tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen. Sklep o obnovi postopka odmere dohodnine na podlagi novih podatkov je namenjen temu, da se dohodnina v obnovljenem postopku ponovno odmeri. Prav tako iz 196. člena ZDavP-2 ne izhaja, da lahko zastaranje pretrga le taka odločba, ki v postopku preverjanja ni bila odpravljena.
ZDoh-2 člen 6. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega Kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom, člen 4.
dohodnina - rezident - status rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva
Pri kriteriju iz 6. člena ZDoh-2, po katerem se zavezanec šteje za rezidenta Slovenije, če ima v Sloveniji središče svojih osebnih in ekonomskih interesov, gre za kriterij dejanske narave, pri katerem pa čas oziroma kraj dejanskega bivanja ni odločilen. Odločilne so vse tiste okoliščine osebne in ekonomske narave, ki vežejo zavezanca na Slovenijo in ki jih je treba ocenjevati kot celoto.
Rezidentstvo se po določbah mednarodne konvencije ugotavlja le za davčnega zavezanca, ki je, skladno z notranjo zakonodajo, rezident obeh držav pogodbenic.
ZDoh-2 člen 6. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske Konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - stalno bivališče
Rezidentstvo je treba skladno z določbami Konvencije ugotavljati le, kolikor stranko za davčnega rezidenta, v skladu s svojo notranjo zakonodajo šteje tudi država sopogodbenica (Švica).
Za opredelitev bivališča kot stalnega se lastninska pravica na nepremičnini ne zahteva.
DDV - obdavčena dejavnost - oproščena dejavnost - vstopni DDV - knjigovodska evidenca
Na podlagi 1. točke 1. odstavka 56. člena ZDDV je davčni zavezanec dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV, še posebej pa o skupni vrednosti opravljenega prometa blaga oziroma storitev; vrednosti prometa blaga oziroma storitev po različnih stopnjah DDV, vrednosti opravljenega prometa blaga oziroma storitev, za katerega je predpisana oprostitev DDV. Pri pregledu prejetih računov je bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 41. člena ZDDV. Po navedeni določbi davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, določi znesek vstopnega DDV, ki se nanaša na obdavčeno in oproščeno dejavnost, v zvezi s katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu z 2. in 3. odstavkom 40 člena ZDDV, z odbitnim deležem, razen če v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega mu je priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.
ZGO člen 36. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 114, 114/2, 258.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - sklep o domiku - upravni postopek - obnova postopka - stroški upravnega postopka
Sklep o domiku, izdan na podlagi tedaj veljavnega ZPPSL, je predstavljal originaren način pridobitve lastninske pravice v stečajnem postopku in je bil vpis v zemljiško knjigo na tej podlagi res le deklaratorne narave. Vendar je iz predmetnega sklepa o domiku razvidno le, da je tožnik poleg ostalih kupcev v stečajnem postopku svoj (so)lastniški delež pridobil v skladu s njihovo medsebojno pogodbo z dne 21. 1. 1994, ki je tožeča stranka ni predložila. Zato iz tega sklepa ni razvidno niti, kolikšen (so)lastniški delež je pridobil tožnik v stečajnem postopku, kaj šele, da bi bilo iz njega razvidno, da je tožnik pridobil izključno pravico na zemljišču gradnje.
Obnovljeni postopek vrača konkretni postopek v procesno situacijo, ko še ni bila izdana dokončna odločba. V takšnem položaju ima upravni organ vsa pooblastila, da odloči v skladu z določili materialnega prava, pri čemer upošteva dejansko stanje, ugotovljeno v prejšnjem postopku.
Tožnik je vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in je s tem nedvomno povzročil obravnavani postopek izdaje gradbenega dovoljenja. V tej zadevi je šlo za izredno pravno sredstvo obnove postopka v dolgotrajnem in zapletenem upravnem postopku, zato je prizadeta stranka upravičeno zahtevala tudi povrnitev stroškov pravnega zastopanja.
industrijska lastnina - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Upoštevajoč celovito presojo znakov, izhajajočo iz posameznih analiz, se sodišče strinja tudi z zaključkom upravnega organa, da si znaka nista tako podobna, da bi z registracijo prijavljene znamke nastala verjetnost zmede, vključujoč verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko (tožeče stranke). Vizualna razlika, ki je tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru najbolj pomemben vidik razlikovanja, nevtralizira nižjo stopnjo fonetične in pojmovne (ne)podobnosti. Glede proizvodov in storitev, na katere se znamki nanašata, se elementi, uporabljeni v njih, običajno pojavljajo. V konkretnem primeru so izvedeni, upoštevajoč celoten vtis, toliko različno, da ni zadostne podlage za sklepanje, da bo potrošnik zaveden glede izvora blaga in storitev ter menil, da izvira od istega podjetja.
odprava upravnega akta - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S tem, ko je bil sklep o ustavitvi postopka z izpodbijano odločbo odpravljen, je prišlo do procesne situacije, v kateri inšpekcijski postopek ni bil zaključen. Odprave upravnega akta same po sebi, torej brez vsebinske odločitve v postopku, ni mogoče šteti za odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o zadevi končan.
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali gre tožniku pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, ki mu jih je izdala družba, ki ni bila zavezanec za DDV v času izdaje računa. Gre za situacijo, ki je predvidena v 4. odstavku 67. člena ZDDV-1, po katerem, če davčni zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan DDV, od osebe, ki ga po tem zakonu ne sme izkazati, ne sme odbiti izkazanega DDV, ne glede na to, ali nepooblaščena oseba ta DDV plača.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - pridobitev kapitala - finančni najem - finančni leasing - čas pridobitve kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi
Tožnica je odsvojeno stanovanje pridobila s prodajno pogodbo, sklenjeno po izvedenem financiranju z leasingom, kar pomeni, da vrednost, določena v prodajni pogodbi, ne odraža dejanske tržne cene nepremičnine. Zato je davčni organ uporabil vrednost, kot je bila upoštevana pri odmeri davka na promet nepremičnin in s katero je bila tožnica seznanjena in ji ni oporekala. Zato tožnica (samo) v postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine ne more uspeti z dokazovanjem drugačne vrednosti. Tudi po presoji sodišča namreč ni dopustno, da bi zavezanci v različnih davčnih postopkih, glede na interes v zvezi z višino posameznega odmerjenega davka, uveljavljali različne vrednosti nepremičnine, če ni za tako ravnanje izrecne zakonske podlage.
Pogodbe o finančnem najemu v smislu določb ZDoh-2 ni mogoče obravnavati kot pogodbo o pridobitvi kapitala v last, zato v obravnavanem primeru tudi ni mogoče šteti, da je čas pridobitve nepremičnine čas sklenitve pogodbe o finančnem leasingu.
ZSpo člen 7, 10. ZUP člen 214, 230. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa člen 4, 29, 33.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - način in postopek - sofinanciranja letnega programa športa na državni ravni - obrazložitev odločbe - pristojnost za odločanja o pritožbi
Tožena stranka s prvim sklepom tožeče stranke ni seznanila z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je odločila o sofinanciranju. Ker tožena stranka niti v obrazložitvi drugega sklepa ni navedla dejstev, dokazov in razlogov, ki so bili podlaga za tako odločitev, izpodbijane odločitve tudi ni mogoče preizkusiti. Po 214. členu ZUP obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, je pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to z zakonom določeno. V ZSpo pa ni določeno, da je v zadevah sofinanciranja dovoljena pritožba.
upravni spor - zahteva za izdajo začasne odredbe - odložitvena začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode
Osnovni pogoj za odložitev izvršitve izpodbijane inšpekcijske odločbe je izkazanost težko popravljive škode, kar pomeni, da mora stranka že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter okoliščine, ki omogočajo sklep, da bo ta škoda tudi v primeru zanjo ugodno končanega upravnega spora težko popravljiva. Za te navedbe mora predložiti tudi dokaze.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 3, 3/1, 6, 6/3, 8, 8/2, 152, 157, 158. OZ člen 649. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija - investicijsko vzdrževalna dela v javno korist - inšpekcijski zavezanec - investitor gradnje - upravni postopek - nična odločba
Pri asfaltiranju prej travnate vzletno pristajalne steze gre za rekonstrukcijo objekta, saj je spremenjena njena površina kot bistven konstrukcijski element, prav tako se je z izvedenim posegom bistveno spremenila zmogljivost vzletno pristajalne steze kot tudi njen izgled.
Tisti, ki naroči graditev objekta oziroma, ki graditev objekta izvaja sam, je hkrati tudi investitor gradnje in v skladu s tem tudi zavezanec za izvršitev inšpekcijskih ukrepov v primeru nelegalne gradnje.
Tožeče stranke niso z ničemer zatrjevale in dokazovale, kdo je investitor oziroma naročnik obravnavane gradnje, čeprav so bile k temu pozvane, zato po presoji sodišča ni nobenega razloga, da ne bi tistega, ki je financiral obravnavano gradnjo, šteti za naročnika oziroma investitorja nedovoljene gradnje.
Odločba je nična, če je sploh ni mogoče izvršiti, kar pomeni, da je predmet odločbe tako nedoločen oziroma nedoločljiv, da ga objektivno ni mogoče izvršiti.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - vročitev sklepa o davčni izvršbi - obračun zamudnih obresti
Med strankama je sporen obračun zamudnih obresti, in sicer datum, od katerega so bile obresti obračunane. Tožnik v tožbi navaja le, da datum obračuna obresti ni pravilen. Niti v tožbi niti v predhodnem postopku pa ni predložil izračuna oziroma višine obresti, ki bi se razlikovala od obračuna prvostopnega organa. Ker je drugostopni organ v svoji odločbi pojasnil, da je bil obračun izveden od datumov, kot jih navaja tožnik, ko je nastopila izvršljivost za posamezno obračunsko obdobje, ne glede na to, da so bili v obrestnem listu, poslanem tožniku, kot datumi, od katerih so bile obračunane obresti, navedeni datumi zapadlosti, je po presoji sodišča navedeni tožbeni ugovor zgolj pavšalen, saj ni izkazano, da izračun zamudnih obresti ni pravilen.
V 166. členu ZDavP-2 je določeno, da davčni organ sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah ali hranilnicah, vroči dolžniku ter bankam oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik denarna sredstva. Navedena določba podlage za ugovor, da bi moral izpodbijani sklep biti najprej vročen tožniku, ne daje, ampak po presoji sodišča zavezuje le, da mora biti sklep s strani davčnega organa odpravljen istočasno dolžniku in bankam.
ZUS-1 člen 23, 23/1. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 101, 101/1, 101/2.
upravni spor - prepozna tožba - vročanje v upravnem postopku - štetje rokov
Upravni organ je sporno pisanje vročal preko pošte, torej pri organu, kjer bi morali drugo in tretje tožeča stranka prevzeti pisanje in v smislu 2. odstavka 101. člena ZUP opraviti dejanje postopka, zato za obravnavani primer velja, da se vročitev ne bi mogla šteti za opravljeno na dan, ko pošta ne dela. Za tak primer v tej zadevi pa ne gre, saj je splošno znano dejstvo, da pošte v Sloveniji delajo tudi ob sobotah.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - odmera po inšpekcijskem postopku - možnost zmanjšanja davčne osnove
Ker tožeča stranka do izteka roka za vložitev napovedi za dohodnino ni uveljavljala zmanjšanja osnove za dohodnino, to je stroške za ločeno življenje, stroške prehrane in stroške najemnine, je upravni organ ravnal pravilno, ker ji teh stroškov ni priznal.