V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali gre tožniku pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, ki mu jih je izdala družba, ki ni bila zavezanec za DDV v času izdaje računa. Gre za situacijo, ki je predvidena v 4. odstavku 67. člena ZDDV-1, po katerem, če davčni zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan DDV, od osebe, ki ga po tem zakonu ne sme izkazati, ne sme odbiti izkazanega DDV, ne glede na to, ali nepooblaščena oseba ta DDV plača.
ZGO člen 36. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 114, 114/2, 258.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - sklep o domiku - upravni postopek - obnova postopka - stroški upravnega postopka
Sklep o domiku, izdan na podlagi tedaj veljavnega ZPPSL, je predstavljal originaren način pridobitve lastninske pravice v stečajnem postopku in je bil vpis v zemljiško knjigo na tej podlagi res le deklaratorne narave. Vendar je iz predmetnega sklepa o domiku razvidno le, da je tožnik poleg ostalih kupcev v stečajnem postopku svoj (so)lastniški delež pridobil v skladu s njihovo medsebojno pogodbo z dne 21. 1. 1994, ki je tožeča stranka ni predložila. Zato iz tega sklepa ni razvidno niti, kolikšen (so)lastniški delež je pridobil tožnik v stečajnem postopku, kaj šele, da bi bilo iz njega razvidno, da je tožnik pridobil izključno pravico na zemljišču gradnje.
Obnovljeni postopek vrača konkretni postopek v procesno situacijo, ko še ni bila izdana dokončna odločba. V takšnem položaju ima upravni organ vsa pooblastila, da odloči v skladu z določili materialnega prava, pri čemer upošteva dejansko stanje, ugotovljeno v prejšnjem postopku.
Tožnik je vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in je s tem nedvomno povzročil obravnavani postopek izdaje gradbenega dovoljenja. V tej zadevi je šlo za izredno pravno sredstvo obnove postopka v dolgotrajnem in zapletenem upravnem postopku, zato je prizadeta stranka upravičeno zahtevala tudi povrnitev stroškov pravnega zastopanja.
zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - upravni spor - upravni spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - drugo sodno varstvo
Sklep o zavrnitvi zahteve stranke za izločitev sodnika se sme izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo. Ker je torej zoper omenjeno odločitev predvideno drugo sodno varstvo, upravni spor zaradi zatrjevanega diskriminatornega ravnanja sodnika, katerega izločitev je bila predlagana, ni dopusten.
dohodnina - odmera dohodnine - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja
Po mnenju sodišča je 196. člen ZDavP-2 potrebno razumeti tako, kot je zapisan, to je, da tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen. Sklep o obnovi postopka odmere dohodnine na podlagi novih podatkov je namenjen temu, da se dohodnina v obnovljenem postopku ponovno odmeri. Prav tako iz 196. člena ZDavP-2 ne izhaja, da lahko zastaranje pretrga le taka odločba, ki v postopku preverjanja ni bila odpravljena.
ZRud člen 2, 2/9, 13, 50, 50/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 214, 214/1. ObrZ člen 7, 7/2.
dovoljenje za izvajanje del - sanacija kamnoloma - izkoriščanje mineralnih surovin - rudarska pravica - obrtno dovoljenje - statusno preoblikovanje podjetnika - obrazložitev odločbe - ponovno odločanje o isti stvari
Dovoljenje za izvajanje del po 1. odstavku 50. člena ZRud omogoča izvajalcu, da izvaja rudarska dela v okviru rudarskega projekta, ne da bi za to moral pridobiti rudarsko pravico po 13. členu ZRud, vendar pod pogojem, da ta dela ne pomenijo neposrednega izkoriščanja mineralnih surovin v smislu 9. točke 2. člena ZRud.
Pravilna in zakonita obrazložitev je obvezna sestavina odločbe in kot taka predmet preizkusa pravilnosti in zakonitosti upravne odločbe.
Zavrnitev pritožbe pomeni, da je odločitev prvostopenjskega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke postala dokončna, posledično pa tudi, da drugostopenjski organ o istem zahtevku ne more več odločati, saj je o njem že bilo odločeno.
Zaradi stroge osebne narave obrti, ki je vezana na nosilca obrtne dejavnosti, se obrtno dovoljenje ne more prenesti na drugo fizično ali pravno osebo.
upravni spor - obnova postopka odmere dohodnine - sklep o zavrženju predloga za ustavitev obnove - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija sklep, s katerim je bil kot nedopusten zavržen njen predlog za ustavitev uradoma uvedene obnove postopka odmere dohodnine. Z izpodbijanim sklepom se o (uradoma že uvedeni) obnovi postopka ne odloča, prav tako z njim ni končan postopek izdaje upravnega akta (v obnovljenem postopku). Izpodbija se torej akt, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti ni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
ZDoh-2 člen 6. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega Kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom, člen 4.
dohodnina - rezident - status rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva
Pri kriteriju iz 6. člena ZDoh-2, po katerem se zavezanec šteje za rezidenta Slovenije, če ima v Sloveniji središče svojih osebnih in ekonomskih interesov, gre za kriterij dejanske narave, pri katerem pa čas oziroma kraj dejanskega bivanja ni odločilen. Odločilne so vse tiste okoliščine osebne in ekonomske narave, ki vežejo zavezanca na Slovenijo in ki jih je treba ocenjevati kot celoto.
Rezidentstvo se po določbah mednarodne konvencije ugotavlja le za davčnega zavezanca, ki je, skladno z notranjo zakonodajo, rezident obeh držav pogodbenic.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za dokončanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.2.1.3.
Tožena stranka je ugotovila, da projekt ni pred zaustavitvijo; tožena stranka se je tudi sklicevala na 4.2.1.3. točko razpisa in je štela, da iz vloge izhaja, da bi tožeča stranka tudi z lastnimi sredstvi, brez državne pomoči zaključila projekt z dnem 30. 10. 2009. Ta cilj pa na podlagi citiranih točk tožena stranka v skladu s standardom določenega polja proste presoje lahko razlaga, tako kot ga je v konkretnem primeru, saj ne gre za očitno nerazumno odločitev, sodišče pa se v skladu z omenjenim standardom presoje v tovrstnih upravnih sporih v ekonomsko logiko izpodbijane odločitve ne spušča.
ZSpo člen 7, 10. ZUP člen 214, 230. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa člen 4, 29, 33.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - način in postopek - sofinanciranja letnega programa športa na državni ravni - obrazložitev odločbe - pristojnost za odločanja o pritožbi
Tožena stranka s prvim sklepom tožeče stranke ni seznanila z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je odločila o sofinanciranju. Ker tožena stranka niti v obrazložitvi drugega sklepa ni navedla dejstev, dokazov in razlogov, ki so bili podlaga za tako odločitev, izpodbijane odločitve tudi ni mogoče preizkusiti. Po 214. členu ZUP obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, je pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to z zakonom določeno. V ZSpo pa ni določeno, da je v zadevah sofinanciranja dovoljena pritožba.
ZDoh-2 člen 6. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske Konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - stalno bivališče
Rezidentstvo je treba skladno z določbami Konvencije ugotavljati le, kolikor stranko za davčnega rezidenta, v skladu s svojo notranjo zakonodajo šteje tudi država sopogodbenica (Švica).
Za opredelitev bivališča kot stalnega se lastninska pravica na nepremičnini ne zahteva.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - pridobitev kapitala - finančni najem - finančni leasing - čas pridobitve kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi
Tožnica je odsvojeno stanovanje pridobila s prodajno pogodbo, sklenjeno po izvedenem financiranju z leasingom, kar pomeni, da vrednost, določena v prodajni pogodbi, ne odraža dejanske tržne cene nepremičnine. Zato je davčni organ uporabil vrednost, kot je bila upoštevana pri odmeri davka na promet nepremičnin in s katero je bila tožnica seznanjena in ji ni oporekala. Zato tožnica (samo) v postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine ne more uspeti z dokazovanjem drugačne vrednosti. Tudi po presoji sodišča namreč ni dopustno, da bi zavezanci v različnih davčnih postopkih, glede na interes v zvezi z višino posameznega odmerjenega davka, uveljavljali različne vrednosti nepremičnine, če ni za tako ravnanje izrecne zakonske podlage.
Pogodbe o finančnem najemu v smislu določb ZDoh-2 ni mogoče obravnavati kot pogodbo o pridobitvi kapitala v last, zato v obravnavanem primeru tudi ni mogoče šteti, da je čas pridobitve nepremičnine čas sklenitve pogodbe o finančnem leasingu.
odprava upravnega akta - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S tem, ko je bil sklep o ustavitvi postopka z izpodbijano odločbo odpravljen, je prišlo do procesne situacije, v kateri inšpekcijski postopek ni bil zaključen. Odprave upravnega akta same po sebi, torej brez vsebinske odločitve v postopku, ni mogoče šteti za odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o zadevi končan.
Ker je pravica do nadomestila iz 173. člena ZS-1 vezana na prejšnjega imetnika stanovanjske pravice (prvi odstavek tega člena), bi morala tožeča stranka, da bi lahko bila uspešna pri uveljavljanju svojega zahtevka za dodelitev nadomestila, le to dokazati.
V primeru, ko se v upravnem postopku postavi vprašanje obstoja pravnega razmerja, o katerem je sicer pristojno odločati sodišče, stranki tega razmerja pa nista tudi stranki upravnega postopka, po mnenju sodišča ne gre za predhodno vprašanje, temveč za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti tega razmerja. Zato v konkretnem primeru upravni organ ne bi mogel obstoja stanovanjske pravice ugotavljati v upravnem postopku kot predhodno vprašanje oziroma ni bil dolžan prekinjati postopka in tožečo stranko napotiti na pravdni postopek za ugotovitev obstoja stanovanjske pravice. Tožeča stranka bi to pravico morala dokazati po 140. členu ZUP, po pravilih o dokaznem bremenu.
industrijska lastnina - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov - generična narava znaka
Sodišče se z upravnim organom namreč ne strinja že glede zaključka o nesporni generični naravi besede znamke vložnika ugovora in da ne gre zgolj za fantazijski pojem, ki predstavlja znamko vložnika ugovora.
Za dokazovanje generične narave izraza teflon bi morala tožena stranka dokazati, da se ta izraz običajno pojavlja na področju, za katere blago ali storitve naj bi se znamka uporabljala ter da se ta izraz široko uporablja za označevanje posebnih značilnosti blaga ali storitev.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 3, 3/1, 6, 6/3, 8, 8/2, 152, 157, 158. OZ člen 649. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija - investicijsko vzdrževalna dela v javno korist - inšpekcijski zavezanec - investitor gradnje - upravni postopek - nična odločba
Pri asfaltiranju prej travnate vzletno pristajalne steze gre za rekonstrukcijo objekta, saj je spremenjena njena površina kot bistven konstrukcijski element, prav tako se je z izvedenim posegom bistveno spremenila zmogljivost vzletno pristajalne steze kot tudi njen izgled.
Tisti, ki naroči graditev objekta oziroma, ki graditev objekta izvaja sam, je hkrati tudi investitor gradnje in v skladu s tem tudi zavezanec za izvršitev inšpekcijskih ukrepov v primeru nelegalne gradnje.
Tožeče stranke niso z ničemer zatrjevale in dokazovale, kdo je investitor oziroma naročnik obravnavane gradnje, čeprav so bile k temu pozvane, zato po presoji sodišča ni nobenega razloga, da ne bi tistega, ki je financiral obravnavano gradnjo, šteti za naročnika oziroma investitorja nedovoljene gradnje.
Odločba je nična, če je sploh ni mogoče izvršiti, kar pomeni, da je predmet odločbe tako nedoločen oziroma nedoločljiv, da ga objektivno ni mogoče izvršiti.
ZUS-1 člen 23, 23/1. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 101, 101/1, 101/2.
upravni spor - prepozna tožba - vročanje v upravnem postopku - štetje rokov
Upravni organ je sporno pisanje vročal preko pošte, torej pri organu, kjer bi morali drugo in tretje tožeča stranka prevzeti pisanje in v smislu 2. odstavka 101. člena ZUP opraviti dejanje postopka, zato za obravnavani primer velja, da se vročitev ne bi mogla šteti za opravljeno na dan, ko pošta ne dela. Za tak primer v tej zadevi pa ne gre, saj je splošno znano dejstvo, da pošte v Sloveniji delajo tudi ob sobotah.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - vročitev sklepa o davčni izvršbi - obračun zamudnih obresti
Med strankama je sporen obračun zamudnih obresti, in sicer datum, od katerega so bile obresti obračunane. Tožnik v tožbi navaja le, da datum obračuna obresti ni pravilen. Niti v tožbi niti v predhodnem postopku pa ni predložil izračuna oziroma višine obresti, ki bi se razlikovala od obračuna prvostopnega organa. Ker je drugostopni organ v svoji odločbi pojasnil, da je bil obračun izveden od datumov, kot jih navaja tožnik, ko je nastopila izvršljivost za posamezno obračunsko obdobje, ne glede na to, da so bili v obrestnem listu, poslanem tožniku, kot datumi, od katerih so bile obračunane obresti, navedeni datumi zapadlosti, je po presoji sodišča navedeni tožbeni ugovor zgolj pavšalen, saj ni izkazano, da izračun zamudnih obresti ni pravilen.
V 166. členu ZDavP-2 je določeno, da davčni organ sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah ali hranilnicah, vroči dolžniku ter bankam oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik denarna sredstva. Navedena določba podlage za ugovor, da bi moral izpodbijani sklep biti najprej vročen tožniku, ne daje, ampak po presoji sodišča zavezuje le, da mora biti sklep s strani davčnega organa odpravljen istočasno dolžniku in bankam.
upravni spor - zahteva za izdajo začasne odredbe - odložitvena začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode
Osnovni pogoj za odložitev izvršitve izpodbijane inšpekcijske odločbe je izkazanost težko popravljive škode, kar pomeni, da mora stranka že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter okoliščine, ki omogočajo sklep, da bo ta škoda tudi v primeru zanjo ugodno končanega upravnega spora težko popravljiva. Za te navedbe mora predložiti tudi dokaze.
Glede na vsebino izjave direktorja tožeče stranke in glede na dejstvo, da je izjavo podal prav njen direktor, je gradbeni inšpektor pravilno in z zadostno mero prepričanosti ugotovil resnično dejansko stanje ter zaključil, da je investitorica sporne nelegalne gradnje prav tožeča stranka.
Iz pritožbe, ki je v upravnih spisih in ki je bila vložena po kvalificiranem pooblaščencu tožeče stranke (Odvetniški družbi F. d.o.o.), izhaja, da tožeča stranka ni navedla, zakaj navedbe ni podala oziroma dokazov ni predložila že v postopku na prvi stopnji, ko je bil zaslišan njen direktor. Zato je drugostopni organ ravnal skladno z določbo 3. odstavka 238. člena ZUP, ker jih v pritožbenem postopku ni obravnaval.
Upravni organ je ravnal pravilno in v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso, ko je odločil, da se prepovedi v zvezi z vpisi in spremembami vpisov v zemljiški knjigi nanašajo samo na zemljišča, ki so v lasti tožeče stranke oziroma na promet objekta samega, ne vplivajo pa na izvrševanje pravic D.D. in E.E., ki sta lastnika preostalih zemljišč, na katerih stoji sporno parkirišče.