Tožena stranka je tožniku nepravilno izplačevala nižjo plačo od dogovorjene, čeprav tožnik ni dal soglasja za znižanje plače. Zato mu pripada plača v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi, ki je delodajalec ne more enostransko spreminjati. Pogodba se spremeni oziroma nova pogodba velja le, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik pristal na znižanje plače, je sodišče prve stopnje pravilno tožniku prisodilo plačo v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj utemeljenega razloga - dokazno breme
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni uspela dokazati obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Direktor tožene stranke, B.B., in priča A.A. namreč nista vedela izpovedati, kako konkretno se je delovni proces pri toženi stranki v oddelku za zagotavljanje kakovosti spremenil, da delo tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni bilo več potrebno. Strinjati se je z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta navedeni priči zgolj na splošno navajali, da so pri toženi stranki uvedli nove proizvode in da so spremenili proces dela tako, da so naloge tožnika prerazporedili. Pri tem pa nista pojasnili, konkretno katere naloge so se razporedile in kateri delavci te naloge sedaj opravljajo.
Sodišče prve stopnje je ovrednotilo vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na izrek kazenske sankcije, ter je obdolžencu izreklo primerno kazensko sankcijo – pogojno obsodbo, v okviru katere je določilo primerno zaporno kazen in primerno preizkusno dobo. Pritožnik trdi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovega zdravstvenega stanja, vendar nima prav, saj je tudi na podlagi njegovega zdravstvenega stanja sodišče prve stopnje prišlo do prepričanja, da mu je primerno izreči opozorilno sankcijo – pogojno obsodbo, čeprav je že bil obsojen za druga kazniva dejanja.
Tožnica neutemeljeno uveljavlja, da se ji delna invalidska pokojnina izplačuje že od izdaje prvostopenjske sodbe, s katero ji je bila pravica priznana, to je za čas pred pravnomočnostjo sodbe. Šele z dnem pravnomočnosti sodbe je bil namreč vzpostavljen temelj, po katerem je v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko pričela z delom v svoji dejavnosti s polovičnim delovnim časom.
Ravnanje tožene stranke, ki je upoštevala takrat veljavno določbo 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1, kljub kasnejši odločitvi Ustavnega sodišča RS, da je ta določba v neskladju z Ustavo RS, ne pomeni protipravnega ravnanja. Elementi odškodninske odgovornosti zato niso podani in je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi premoženjske škode v višini delnih invalidskih pokojnin neutemeljen.
Za veljavnost konkurenčne klavzule je odločilno, ali delavec pri delodajalcu pridobi znanje, ki pomeni posebno vrednost v okviru njegovega poslovanja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so bila izobraževanja, ki jih je bil deležen toženec pri tožeči stranki, ciljno usmerjena za potrebe njegovega dela, to je prodaje produktov ter vodenja in mentorstva zavarovalnih zastopnikov. Toženec je pri tožeči stranki pridobil znanja, ki so lastna tožeči stranki in predstavljajo njen „know-how“. Glede na toženčevo delovno mesto vodje prodajne skupine, ki je bil usposobljen tudi za mentorja zavarovalnih zastopnikov in je pri novem delodajalcu (konkurenčni zavarovalnici) zaposlen na povsem podobnih delih, katerih bistveni del je odgovornost za vodenje oziroma delovni uspeh skupine zavarovalnih zastopnikov, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženec kršil konkurenčno klavzulo. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni utemeljen.
pogodba o poslovnem sodelovanju – nagrada za prizadevanje za dosego uspeha – skrbnost dobrega strokovnjaka - novota
V 4. členu (v povezavi z 8. členom) pogodbe pogodbeni stranki torej nista uredili nagrade (provizije) za uspeh, marveč sta dogovorili nagrado za prizadevanje za dosego uspeha. Izvajalec ni upravičen do te nagrade, če si ni prizadeval dovolj; če torej ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Naročnik izvajalcu omenjene provizije ni dolžan plačati, če je izvajalcu mogoče očitati, da sploh ni iskal priložnosti za sklenitev pogodbe med naročnikom in tretjimi osebami, oziroma si v tej zvezi ni prizadeval dovolj oziroma v ustrezni meri.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0023460
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4. ZFPPIPP člen 353, 408, 408/2.
poslovna goljufija – pogojna obsodba s posebnim pogojem – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – neizpolnitev posebnega pogoja – osebni stečaj – stečajni upravitelj – omejitev razpolaganja s premoženjem – plačila v breme stečajne mase – sklep sodišča kot pogoj za plačilo – odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – razveljavitev sodbe
Pri odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja, ki je urejen v ZFPPIPP, in odpravi posebnega pogoja v pogojni obsodbi, ki ga urejata KZ-1 in ZKP, gre za dva različna instituta.
Prepoved odpusta obveznosti, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, ne pomeni, da že po naravi stvari ni mogoče odpraviti posebnega pogoja v pogojni obsodbi.
bianco menica - lastna menica - pooblastilo za izpolnitev
Tožena stranka na bianco menico, ki jo je kot trasant le podpisala, res ni zapisala klavzule “brez protesta”. Tega niti ni mogla storiti, saj bianco menice ne izpolni dolžnik, temveč jo izpolni upnik. Tudi sicer je s cit. menično izjavo in posamičnim nalogom za plačilo večih menic pooblastila za izpolnitev bianco menice z vpisom klavzule “brez protesta” prav tožečo stranko. Da bi se tožena stranka morala pri tej vpisani klavzuli (še enkrat) podpisati, ne določa noben predpis. Njen (edini) podpis na bianco menici v rubriki “trasant” pod oziroma za ostalim besedilom menice glede na menično strogost povsem zadostuje. Tožeča stranka ne bi bila dolžna protestirati menice niti v primeru, da te klavzule ne bi zapisala na menico. Če je med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev neskladje, je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3(2), 324/2, 324/3.
nevarna vožnja v cestnem prometu – opis kaznivega dejanja – malomarnost – predrzna in brezobzirna vožnja
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora opis kaznivega dejanja pri obsodbi za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, vsebovati takšno obliko krivde.
Zakonski znak predrzne in brezobzirne vožnje je že po naravni stvari, po življenjski logiki in izkustvu, glede na vsebinski pomen teh dveh pojmov, mogoče izpolniti le naklepno, in ne iz malomarnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073731
OZ člen 569, 569/1, 574, 574/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba glede nadomestnih stvari – posojanje jeklenk za plin – zahtevki v primeru prenehanja posojilne pogodbe – rok za vrnitev posojila – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi sodbe – pomanjkljivost razlogov
Iz same sodbe ni mogoče razbrati, na katera dejstva je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, niti na kateri pravni podlagi.
V primeru prenehanja posojilne pogodbe lahko posojilodajalec zahteva le vrnitev enake količine „stvari iste kakovosti“ (navedek je dobeseden; gl. prvi odstavek 574. člena OZ) in ne denarja. Denarni zahtevek lahko postavi šele, če izkoristi upravičenja, ki jih ima, ker posojilojemalec stvari ni vrnil in je s tem zašel v zamudo.
pobotni ugovor – v pobot uveljavljana terjatev – pristojnost za odločanje – sodna pristojnost – stvarna pristojnost
Za dopustnost procesnega pobotnega ugovora ni potrebno, da je podana stvarna pristojnost sodišča za odločanje o v pobot uveljavljani terjatvi. Podana mora biti stvarna pristojnost za terjatev, ki se uveljavlja s tožbo, zoper katero tožena stranka uveljavlja obrambno sredstvo pobotnega ugovora, to sodišče pa je nato pristojno tudi za odločanje o v pobot uveljavljani terjatvi (če je za odločanje o takem zahtevku podana sodna pristojnost).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082214
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 214.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – prometna nesreča – vzročna zveza – obseg poškodb – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – povrnitev bodoče škode – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine – mladost tožnice – trajanje bolečin – srednje hude poškodbe – valorizacija – trditveno breme – stroški pravdnega postopka – potni stroški
Glede na relativno mladost tožnice ob nezgodi (29 let) je sodišče prve stopnje premajhno pozornost posvetilo trajanju bolečin, ki jo bodo spremljale pretežni del življenja. Zato je bilo treba o tem delu odškodnino zvišati na zahtevano višino 10.000,00 EUR.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.
Presoja po določbi tretjega odstavka 11. člena ZST-1 pride v poštev v primeru, ko sicer lastni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar je znesek sodne takse, ki ga mora plačati prosilec, tako visok, da bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja prosilec oziroma njegovi družinski člani.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071167
ZPP člen 411, 411/1.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna preživnina – začasna odredba o preživnini – zagotovitev nujnega preživljanja otrok – neizpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe – ogroženost preživljanja otrok
Tožnica predloga za začasno odredbo ni utemeljevala z relevantnimi trditvami o ogroženosti otrok, zaradi česar bi bilo treba zaradi njunega varstva o vprašanju njunega preživljanja začasno odločiti še pred koncem postopka. Navedba, da ne prejema nobene preživnine od toženca, ne zadošča za ugotovitev, da je nujno preživljanje otrok ogroženo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080617
OZ člen 619. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437, 437/1.
vzdrževanje programske opreme - podjemna pogodba - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorna navedba, da program ni omogočal vseh dogovorjenih poslovnih rešitev, za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembna zato, ker tožeča stranka iztožuje plačilo za vzdrževanje, ne pa za dobavo in instalacijo programske opreme.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - odlog plačila sodne takse
Zakon na utemeljeno prošnjo gospodarske družbe kot taksnega zavezanca nalaga sodišču odlog plačila sodnih taks najdlje do izdaje odločbe o glavni stvari oziroma obročno plačilo le-teh. Prošnja je utemeljena takrat, kadar gospodarska družba celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Navedba v predlogu, da bi toženi stranki plačilo sodne takse za pritožbo še poslabšalo njeno že tako slabo finančno stanje in njeno likvidnost, pa ne pomeni trditve, da tožena stranka celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - okrožno sodišče - okrajno sodišče - najemna razmerja - najemine - izključna krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Tožeča stranka zahteva plačilo najemnine za stanovanje in z najemom povezanih stroškov, zaradi česar je podana izključna krajevna pristojnost glede na lego nepremičnine
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – računanje priposestvovalne dobe – nepremičnina, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe – prenehanje stvarne služnosti
Tožena stranka trdi, da je bila med priposestvovalno dobo nepremičnina, ki naj bi bila služeča, v družbeni lastnini. Sodišče prve stopnje pa na ugovor iz tedaj veljavnega 55. člena ZTLR, ni odgovorilo. V spisu so podatki o tem, da je bila parcela in na njej stoječa stavba v družbeni lastnini; zato je ta ugovor lahko utemeljen. Tedanjih družbenih sredstev družbene pravne osebe se ni dalo obremeniti s priposestvovano služnostjo.