motenje posesti – zadnje posestno stanje – pravica do posesti
S posestnim varstvom se varuje le dejanska oblast na stvari, namen posestnega varstva pa je v tem, da se sankcionira vsaka nedopustna uporaba sile pri spremembi posestnega stanja. Iz navedenih razlogov ni relevantna okoliščina, da toženec razpolaga z nepravnomočno sodbo o delitvi skupnega premoženja, iz katere izhaja, da je izključni lastnik stanovanja in predmetov v stanovanju.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4, 65, 68. ZPP člen 226, 226/2.
preizkus terjatev – verjetnost obstoja terjatve – prerekanje terjatve – listine v tujem jeziku
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, ravnalo po pravilih iz 68. člena ZFPPIPP, ki določajo, katere trditve in dokaze lahko ter katera dokazna pravila in domneve mora sodišče pri presoji upoštevati. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je, ob (dokaj skopih) pojasnilih upravitelja o razlogih za neobstoj prerekani terjatev, upravitelju v primerih, ko je trdil, da je bila terjatev plačana, kot nevtralni osebi v tem postopku, verjelo.
Upnika sta vložila prijavi po odvetniku, priložila sta dokazila o obstoju terjatev, vendar so ta dokazila pomanjkljiva (v tujem jeziku). Ker so bila dokazila predložena, vendar niso bila v slovenskem jeziku, ne izkazujejo dolžniško upniškega razmerja. Sodišče prve stopnje je zato napačno odločilo, da navedbe obeh upnikov v prijavi zadoščajo za podelitev verjetnosti terjatvam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077058
ZPP člen 142, 142/4. OZ člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. SZ-1 člen 25, 30, 49, 182.
upravnik večstanovanjske hiše – materialnopravno upravičenje – aktivna legitimacija – lastna sredstva – fikcija vročitve
Fikcija vročitve je skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP in ustaljeno sodno prakso, po kateri se v tovrstnih primerih šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka (tj. na zadnji dan tega roka), nastopila petnajsti dan po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo.
Upravnik večstanovanjske hiše ima po SZ položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka, torej v lastnem imenu, izterjati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo pa lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar takega prenosa ni, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
ZPSPP člen 31. OZ člen 12, 125, 190, 378. ZOR člen 13, 148. SZ člen 25. Odvetniška tarifa člen 3, 14. ZOdvT člen 41.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o vlaganjih – načelo inter partes – tripartitni dogovor – asignacija – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje
Zaradi realizacije ustnega dogovora je ta konvalidiral in ima vse učinke najemne pogodbe. Zanjo je v 31. členu ZPSPP predvidena izjema od načela inter partes pogodbenih razmerij.
izvedeniško mnenje – nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem – mnenje drugega izvedenca - dolžnostno ravnanje - nevarna stvar - protipravnost
Če tožeča stranka z izvedeniškim mnenjem ni zadovoljna, to izvedeniškemu mnenju v ničemer ne jemlje veljave in niti ni razlog za postavitev drugega, novega izvedenca. Le če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja in se pomanjkljivosti in dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – strah – intenzivni primarni strah – strah pred trajno delovno nezmožnostjo
Tožnikova bojazen pred trajno delovno nezmožnostjo ni pravno priznana oblika škode v okviru odmere odškodnine iz naslova strahu, kjer se upošteva le primarni in sekundarni strah in bi ga bilo mogoče upoštevati v okviru odmere denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
pravdni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – načelo uspeha - čas odločanja o pravdnih stroških
Prvostopenjsko sodišče je priznalo nagrado pooblaščencu za postopek zaradi insolventnosti po tar. št. 3431 ZOdvT, ki pa je dolžnik ni uveljavljal. S tem je prekršilo osnovno načelo iz prvega odstavka 2. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072133
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja - sklepčnost - vlaganja - realizirana najemnina - zastaranje
Pri zahtevku na podlagi 145c člena ZIKS oziroma drugega odstavka 72. člena ZDen gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Njegov položaj mora biti takšen, kot da ne bi bilo zaplembe premoženja. Glede vrnjene nepremičnine je zato treba upoštevati civilne plodove, ki bi jih dajala, pa tudi vse stroške, ki bi jih pogojevalo njeno vzdrževanje.
sodni penali - postopek določitve sodnih penalov - postopek izterjave sodnih penalov - zmanjšanje višine sodnih penalov
Iz konteksta zakona izhaja, da sta si postopek določitve sodnih penalov in postopek izterjave sodnih penalov prirejena ter da sta oba predlagalna postopka.
Dolžnik bi lahko zahteval zmanjšanje sodnih penalov samo v postopku, v katerem so bili le-ti določeni, nikakor pa ne v postopku izterjave sodnih penalov. V tem postopku bi lahko morebiti predlagal le odlog izvršbe, če bi v predhodnem postopku predlagal zmanjšanje višine sodnih penalov.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost – izbrisna tožba – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – tožbeni zahtevek
Glede na dvoumnost tožnikovih navedb – ali želi doseči izbris po uradni dolžnosti ali s tožbo – je za presojo odločilen postavljen zahtevek, kar pomeni, da je tožnik za izbris sporne zaznambe izbral izbrisno tožbo.
V sodni praksi še ni odgovorjeno na vprašanje, ali je z izbrisno tožbo možno zahtevati izbris zaznambe sklepa o izvršbi.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078496
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/6, 239/7. OZ člen 306, 311, 312. ZNP člen 174.
začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – verjetnost obstoja terjatve – pobot terjatev – sodni depozit – polog dolgovane stvari – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka
Glede zatrjevanega obstoja terjatve v znesku 2.000,00 EUR, ki ga je moral pritožnik plačati kot predujem za stroške sodnih cenilcev, pritožnik ne zatrjuje, da že razpolaga s sodno odločbo, s katero je dolžniku naloženo, da mora navedeni znesek kot strošek izvršilnega postopka plačati upniku. Njegova terjatev iz tega naslova zoper dolžnika torej še ni zapadla v plačilo. Glede te uveljavljane terjatve torej upnik ni izkazal procesne legitimacije kot upravičeni predlagatelj.
rubež premičnin - ugovor tretjega - izkaz verjetnosti lastninske pravice
Tretja je v konkretnem primeru trdila le, da je lastnica stanovanja na naslovu rubeža, ter da dolžnik na tem naslovu ne živi. Ni pa trdila, da dolžnik na tem naslovu nima nobenih premičnih stvari, kar pomeni, da zatrjevanje lastništva stanovanja ne predstavlja verjetnega izkaza pravice na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo.
OZ člen 1035, 1037. ZJN-2 člen 4, 4/6. ZPP člen 212. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika z izvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 5.
gradbena pogodba – nakazilo – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – ugovori nakazanca – podizvajalec
Tožena stranka, ki ni podpisala asignacijske pogodbe, nakazila ni sprejela že s podpisom gradbene pogodbe. S podpisom gradbene pogodbe sta stranki le dopustili možnost, da bodo izvedena neposredna plačila tožeči stranki na podlagi asignacijskih pogodb, če in ko bodo izpolnjeni pogoji.
predpogodba - predmet prodaje - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - napaka v zapisu parcelne številke - neobstoječ pravni posel
Tožnika nove hiše nista prodala tožencu. O tem ne obstaja veljaven zavezovalni pravni posel. Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel sam zase, brez veljavnega zavezovalnega pravnega posla, ne ustvarja veljavnega zemljiškoknjižnega prenosa oz. vknjižbe lastninske pravice na novi hiši na toženca.
Ker je bil predmet prodaje v naravi nedvoumno opredeljen ter izrecno določeno, da nova hiša ni predmet pogodbe (prodaje), to pomeni, da se volja nobene pogodbene (pravdne) stranke ni mogla nanašati na sporno nepremičnino kot predmet obveznosti. Soglasna volja obeh strank je bila, da nova hiša ostane v lasti tožnikov. Končna posledica napake v zapisu parcelne številke pa je bila (enako kot bi bilo v primeru nesporazuma), da je šlo glede parc. št. 423/1 (sedaj parc. št. 423/4) za neobstoječ pravni posel.
razširitev tožbe na novega tožnika – subjektivna sprememba tožbe – domneva poslovne sposobnosti – procesna sposobnost
Obstoj poslovne in s tem pravdne sposobnosti se domneva.
Sodišče mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti, le v primeru, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072084
ZPP člen 181, 181/3.
ugotovitvena tožba – pravni interes – tožba na ugotovitev, da je bila prodajna pogodba sklenjena – pogodba o prodaji kmetijskih zemljišč – odložni pogoj – vmesni ugotovitveni zahtevek
Obstoj tožnikovega pravnega interesa je vezan na njegovo upravičenje, da bo od toženca (ob izpolnjenem pogoju odobritve posla) lahko zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Z ugotovitveno sodbo si tožnik lahko zagotovi pravnomočno odločitev o obstoju zatrjevanega pravnega razmerja (ki ga toženec ne priznava), ki bo učinkovala pod odložnim pogojem pravnomočne odločbe o odobritvi pravnega posla tudi v morebitnem sporu med pravdnima strankama za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnikov pravni interes je s tem izkazan.