predpogodba - predmet prodaje - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - napaka v zapisu parcelne številke - neobstoječ pravni posel
Tožnika nove hiše nista prodala tožencu. O tem ne obstaja veljaven zavezovalni pravni posel. Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel sam zase, brez veljavnega zavezovalnega pravnega posla, ne ustvarja veljavnega zemljiškoknjižnega prenosa oz. vknjižbe lastninske pravice na novi hiši na toženca.
Ker je bil predmet prodaje v naravi nedvoumno opredeljen ter izrecno določeno, da nova hiša ni predmet pogodbe (prodaje), to pomeni, da se volja nobene pogodbene (pravdne) stranke ni mogla nanašati na sporno nepremičnino kot predmet obveznosti. Soglasna volja obeh strank je bila, da nova hiša ostane v lasti tožnikov. Končna posledica napake v zapisu parcelne številke pa je bila (enako kot bi bilo v primeru nesporazuma), da je šlo glede parc. št. 423/1 (sedaj parc. št. 423/4) za neobstoječ pravni posel.
stvarna napaka – pravice kupca – povračilo stroškov odprave napake - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - zahteva za odpravo napake – vedenje za napako
Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek za povračilo stroškov odprave napak na avtomobilu pravilno zavrnilo, saj tožnik od tožene stranke kot komisionarja ni zahteval odprave napake in ji za to ni dal na voljo primernega dodatnega roka, niti ni iz toženkinega ravnanja jasno izhajalo, da ta v dodatnem roku napake ne bo odpravila.
Tožeča stranka navedb o tem, da je prodajalec – komisionar za napako na avtomobilu vedel in mu je vedoma prodal avtomobil z napako, v postopku ni podala, prav tako ne trditev, da prodajalcu napaka ni mogla ostati neznana, zato tudi pritožbene navedbe, da je tožniku tožeča stranka zatrjevala, da avtomobil deluje brezhibno, niso relevantne.
začetek teka zastaralnega roka – posojilna pogodba – posojilna pogodba na odpoklic – pobotni ugovor – informativni dokaz
V primeru posojilnih pogodb na odpoklic zastaralni rok ne prične teči šele z odpoklicem, temveč v primeru neaktivnosti upnika po preteku primernega roka, v katerem bi upnik moral oziroma lahko opravil potrebna dejanja.
nepremoženjska škoda – denarna renta – invalidnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – trditvena podlaga – huda telesna poškodba – delovna nezgoda
Invalidnina je lahko eden od kriterijev pri odmeri odškodnine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti. Sodišče jo upošteva po prosti oceni. Vendar pa mora biti v zvezi z invalidnino podana ustrezna trditvena podlaga, čemur pa prva toženka ni zadostila.
Sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži obseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari, ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če iz same stvari ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, stvar pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju določenih oseb. Podobno, obrnjena situacija, kjer stvar sama po sebi je nevarna, vendar se jo da nevtralizirati z ustrezno pazljivostjo, prav tako ne ustreza pravnemu standardu nevarne stvari, iz katere bi izhajala objektivna odgovornost.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine - valorizacija
Na podlagi 168. člena OZ sodišča odločajo o višini odškodnine po cenah na dan sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Ker se valorizira denarna obveznost tožene stranke, je potrebno valorizirati tudi delno plačilo, saj se le tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079874
ZOZP člen 7. ZPP člen 325, 328.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – dokazno breme – vožnja pod vplivom alkohola – odgovornost za nesrečo – premoženjska škoda – valorizacija delnega plačila – popravni sklep – dopolnilna sodba
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo (da je oškodovancu pravilno izplačala odškodnino) in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma razbremenitve je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, ali da ni (v celoti) kriv za prometno nezgodo, ali da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070527
ZTLR člen 25. SPZ člen 92. ZPP člen 5, 243.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o gradnji – gradnja na tujem svetu – dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine – izvedensko mnenje iz drugega postopka – načelo kontradiktornosti
Trditve tožene stranke o dogovoru brezplačne uporabe celotne nepremičnine med hčerko in materjo izključuje obstoj dogovora o možnosti pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo na tujem svetu.
Izvedensko mnenje iz drugega postopka je, če ni soglasja strank, dopustno le v izjemnih primerih, če ni kršena pravica stranke do kontradiktornega postopka in je imela možnost sodelovati pri izvedbi tega dokaza, postavljati vprašanja izvedencu, se izjaviti o rezultatih dokazovanja ter podati svoja pravna naziranja.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4, 65, 68. ZPP člen 226, 226/2.
preizkus terjatev – verjetnost obstoja terjatve – prerekanje terjatve – listine v tujem jeziku
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, ravnalo po pravilih iz 68. člena ZFPPIPP, ki določajo, katere trditve in dokaze lahko ter katera dokazna pravila in domneve mora sodišče pri presoji upoštevati. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je, ob (dokaj skopih) pojasnilih upravitelja o razlogih za neobstoj prerekani terjatev, upravitelju v primerih, ko je trdil, da je bila terjatev plačana, kot nevtralni osebi v tem postopku, verjelo.
Upnika sta vložila prijavi po odvetniku, priložila sta dokazila o obstoju terjatev, vendar so ta dokazila pomanjkljiva (v tujem jeziku). Ker so bila dokazila predložena, vendar niso bila v slovenskem jeziku, ne izkazujejo dolžniško upniškega razmerja. Sodišče prve stopnje je zato napačno odločilo, da navedbe obeh upnikov v prijavi zadoščajo za podelitev verjetnosti terjatvam.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065124
OZ člen 9. ZPP člen 242. Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
dolžnost izpolnitve obveznosti – priče – povračilo potnih stroškov – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača
Ker je dogovor veljaven, toženca zavezuje.
Na podlagi Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku mora priči izplačati nadomestilo plače najprej delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju. Delodajalec lahko nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek, ob predložitvi dokaza o izplačilu nadomestila plače priči. Šele nato pa lahko sodišče odloča o povračilu plačanega nadomestila.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063848
OZ člen 287, 287/1, 288. ZPFOPIZ člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/3, 13, 15, 15/3, 15/4. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – sredstva za pokojnine, ki so nižje od minimalne - obdobje zavarovanja - oblikovanje komisije – procesna predpostavka – informativni dokaz
Ni mogoče mimo določila prvega odstavka 8. člena ZPFOPIZ, da tožena stranka povrne tožeči stranki sredstva za pokrivanje odhodkov za izplačevanje razlike do zneska najnižje pokojnine za upokojene člane tožeče stranke, ki so pridobili pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe zavarovanja pri tožeči stranki pa do 1. 1. 1983. Ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je potrebno te zneske proporcionalno zmanjšati. Takšnega načina izračuna iz navedenih predpisov tudi z metodami razlage zakonov ni mogoče izpeljati.
Ne 15. člen ZPFOPIZ ne katerikoli drug predpis ne določa, da bi bilo oblikovanje skupne komisije procesna predpostavka za vložitev tožbe, v skladu s sodno prakso pa se šteje, da mora zakon, če želi določeno okoliščino predpisati kot procesno predpostavko za uvedbo pravdnega postopka, to določiti izrecno in nedvoumno.
skupno premoženje – načelo realne subrogacije – prispevek zakonca
Po načelu realne subrogacije je mogoče kot skupno premoženje šteti tudi premoženje, ki izvira iz premoženja, pridobljenega z delom. Odločilen kriterij za presojo, ali gre za skupno ali posebno premoženje, je vir financiranja oziroma v konkretnem primeru, ali je bil nakup agregata financiran iz skupnega premoženja ali iz tožnikovega posebnega premoženja. Med strankama ni sporno, da je bil delno financiran iz skupnega premoženja (prva dva obroka plačila kupnine). Ker je bil elektroagregat kasneje prodan, sodi del kupnine oziroma znesek 1.759,65 EUR v skupno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079327
OZ člen 1024. ZPP člen 115, 258, 258/2, 261. ZZZDR člen 56, 56/2. URS člen 25.
zaslišanje strank – preložitev naroka – zdravniško opravičilo – leasing pogodba – solidarno poroštvo – regresni zahtevek zoper glavnega dolžnika – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – sodna poravnava
Leasing pogodba za nakup avtomobila je bila sklenjena tekom trajanja zakonske zveze pravdnih strank, zato gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za katerega pravdni stranki v razmerju do tretjih odgovarjata solidarno. Tožnica s plačilom dolga leasing hiši ni poravnala zgolj svoje poroštvene obveznosti, temveč tudi svojo obveznost v zvezi s skupnim premoženjem. Zato je, upoštevajoč ugovor toženca, upravičena terjati od svojega bivšega zakonca le toliko, kolikor plačilo presega njen delež na skupnem premoženju.
Sodna poravnava o delitvi skupnega premoženja onemogoča (zgolj) kasnejše ugotavljanje dodatnega skupnega premoženja v pravdi ali določanje drugačnih prispevkov k skupnemu premoženju. Ne izključuje pa odločitve o morebitnih dodatnih obveznostih pravdnih strank v zvezi s skupnim premoženjem do tretjih ter v njunem medsebojnem razmerju, ki s sodno poravnavo niso bili zaobjeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077058
ZPP člen 142, 142/4. OZ člen 190. SZ člen 27, 27/4, 31. SZ-1 člen 25, 30, 49, 182.
upravnik večstanovanjske hiše – materialnopravno upravičenje – aktivna legitimacija – lastna sredstva – fikcija vročitve
Fikcija vročitve je skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP in ustaljeno sodno prakso, po kateri se v tovrstnih primerih šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka (tj. na zadnji dan tega roka), nastopila petnajsti dan po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo.
Upravnik večstanovanjske hiše ima po SZ položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka, torej v lastnem imenu, izterjati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo pa lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar takega prenosa ni, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
izvedeniško mnenje – nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem – mnenje drugega izvedenca - dolžnostno ravnanje - nevarna stvar - protipravnost
Če tožeča stranka z izvedeniškim mnenjem ni zadovoljna, to izvedeniškemu mnenju v ničemer ne jemlje veljave in niti ni razlog za postavitev drugega, novega izvedenca. Le če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja in se pomanjkljivosti in dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – strah – intenzivni primarni strah – strah pred trajno delovno nezmožnostjo
Tožnikova bojazen pred trajno delovno nezmožnostjo ni pravno priznana oblika škode v okviru odmere odškodnine iz naslova strahu, kjer se upošteva le primarni in sekundarni strah in bi ga bilo mogoče upoštevati v okviru odmere denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.