STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078496
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/6, 239/7. OZ člen 306, 311, 312. ZNP člen 174.
začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – verjetnost obstoja terjatve – pobot terjatev – sodni depozit – polog dolgovane stvari – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka
Glede zatrjevanega obstoja terjatve v znesku 2.000,00 EUR, ki ga je moral pritožnik plačati kot predujem za stroške sodnih cenilcev, pritožnik ne zatrjuje, da že razpolaga s sodno odločbo, s katero je dolžniku naloženo, da mora navedeni znesek kot strošek izvršilnega postopka plačati upniku. Njegova terjatev iz tega naslova zoper dolžnika torej še ni zapadla v plačilo. Glede te uveljavljane terjatve torej upnik ni izkazal procesne legitimacije kot upravičeni predlagatelj.
Otroški dodatek ne predstavlja postavke, ki bi jo bilo treba pri določanju višine preživnine upoštevati. Le-ta se namreč upošteva le v izjemnih primerih, ko so finančne zmožnosti preživninskih zavezancev zelo omejene.
davek na dodano vrednost – davčni zavezanec – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Ker je bila v danem primeru storitev opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, pa je izdala račune, na katerih je DDV tudi obračunala, je storitev z obračunanim DDV dolžno upoštevati tudi sodišče in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
pravdni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – načelo uspeha - čas odločanja o pravdnih stroških
Prvostopenjsko sodišče je priznalo nagrado pooblaščencu za postopek zaradi insolventnosti po tar. št. 3431 ZOdvT, ki pa je dolžnik ni uveljavljal. S tem je prekršilo osnovno načelo iz prvega odstavka 2. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072133
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja - sklepčnost - vlaganja - realizirana najemnina - zastaranje
Pri zahtevku na podlagi 145c člena ZIKS oziroma drugega odstavka 72. člena ZDen gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Njegov položaj mora biti takšen, kot da ne bi bilo zaplembe premoženja. Glede vrnjene nepremičnine je zato treba upoštevati civilne plodove, ki bi jih dajala, pa tudi vse stroške, ki bi jih pogojevalo njeno vzdrževanje.
sodni penali - postopek določitve sodnih penalov - postopek izterjave sodnih penalov - zmanjšanje višine sodnih penalov
Iz konteksta zakona izhaja, da sta si postopek določitve sodnih penalov in postopek izterjave sodnih penalov prirejena ter da sta oba predlagalna postopka.
Dolžnik bi lahko zahteval zmanjšanje sodnih penalov samo v postopku, v katerem so bili le-ti določeni, nikakor pa ne v postopku izterjave sodnih penalov. V tem postopku bi lahko morebiti predlagal le odlog izvršbe, če bi v predhodnem postopku predlagal zmanjšanje višine sodnih penalov.
razširitev tožbe na novega tožnika – subjektivna sprememba tožbe – domneva poslovne sposobnosti – procesna sposobnost
Obstoj poslovne in s tem pravdne sposobnosti se domneva.
Sodišče mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti, le v primeru, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079327
OZ člen 1024. ZPP člen 115, 258, 258/2, 261. ZZZDR člen 56, 56/2. URS člen 25.
zaslišanje strank – preložitev naroka – zdravniško opravičilo – leasing pogodba – solidarno poroštvo – regresni zahtevek zoper glavnega dolžnika – dolg v zvezi s skupnim premoženjem – sodna poravnava
Leasing pogodba za nakup avtomobila je bila sklenjena tekom trajanja zakonske zveze pravdnih strank, zato gre za dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za katerega pravdni stranki v razmerju do tretjih odgovarjata solidarno. Tožnica s plačilom dolga leasing hiši ni poravnala zgolj svoje poroštvene obveznosti, temveč tudi svojo obveznost v zvezi s skupnim premoženjem. Zato je, upoštevajoč ugovor toženca, upravičena terjati od svojega bivšega zakonca le toliko, kolikor plačilo presega njen delež na skupnem premoženju.
Sodna poravnava o delitvi skupnega premoženja onemogoča (zgolj) kasnejše ugotavljanje dodatnega skupnega premoženja v pravdi ali določanje drugačnih prispevkov k skupnemu premoženju. Ne izključuje pa odločitve o morebitnih dodatnih obveznostih pravdnih strank v zvezi s skupnim premoženjem do tretjih ter v njunem medsebojnem razmerju, ki s sodno poravnavo niso bili zaobjeti.
ZPSPP člen 31. OZ člen 12, 125, 190, 378. ZOR člen 13, 148. SZ člen 25. Odvetniška tarifa člen 3, 14. ZOdvT člen 41.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o vlaganjih – načelo inter partes – tripartitni dogovor – asignacija – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje
Zaradi realizacije ustnega dogovora je ta konvalidiral in ima vse učinke najemne pogodbe. Zanjo je v 31. členu ZPSPP predvidena izjema od načela inter partes pogodbenih razmerij.
čas izpolnitve - bistvena sestavina pogodbe - fiksni rok - izpolnitev z zamudo - dolžniška zamuda - razveza pogodbe - narava pogodbe
Zgolj na podlagi dogovorjenega roka izpolnitve ni mogoče sklepati, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe. Zaradi nespoštovanja izpolnitvenega roka nastopijo posledice dolžniške zamude, do razveze pogodbe na podlagi zakona pa lahko pride samo v primeru, da sta pogodbenika z dogovorom o fiksnosti posla to predvidela.
Glede na dopustnost spremembe tožbe do konca glavne obravnave je treba v enakem časovnem okviru dopustiti tudi navajanje dejstev in predlaganje dokazov v zvezi s spremembo tožbe.
Čeprav vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, ni odpadel tudi pravni interes tožnice za uveljavljanje prepovednega dela zahtevka. Cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost – izbrisna tožba – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – tožbeni zahtevek
Glede na dvoumnost tožnikovih navedb – ali želi doseči izbris po uradni dolžnosti ali s tožbo – je za presojo odločilen postavljen zahtevek, kar pomeni, da je tožnik za izbris sporne zaznambe izbral izbrisno tožbo.
V sodni praksi še ni odgovorjeno na vprašanje, ali je z izbrisno tožbo možno zahtevati izbris zaznambe sklepa o izvršbi.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063805
ZIZ člen 15, 257, 257/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
predhodna odredba – nevarnost – celovit gospodarski položaj dolžnika – obseg sredstev – obseg obveznosti – predmet izvršbe – uspešnost poslovanja – plačilna sposobnost - projekcija poslovanja v bodoče
Za presojo, ali kot verjetna obstaja nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena, je bistven celovit gospodarski položaj dolžnika kot tisto objektivno dejstvo, iz katerega je sklepati, da bi bila morebitna izvršba po uspešno uveljavljeni terjatvi ogrožena. Ker se upnik v izvršbi poplačuje iz sredstev (premoženja) dolžnika, je zato bistveno vprašanje, ali obseg sredstev presega obveznosti dolžnika.
ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072153
ZOZP člen 15. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
uporaba vozila – razlaga – acte claire – odškodnina – vzročna zveza – predhodno vprašanje
Pojma uporaba vozila iz 15. člena ZOZP ter 3. člena Direktive 72/166/EGS Sveta z dne 24.4.1972 ni mogoče razlagati tako, da zajema tudi primer, ko potnik, ki sedi v avtobusu pred oškodovancem, premakne okensko zaveso in s tem povzroči, da oškodovancu na čelo pade prečka, na kateri so obešene zavese.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine - valorizacija
Na podlagi 168. člena OZ sodišča odločajo o višini odškodnine po cenah na dan sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Ker se valorizira denarna obveznost tožene stranke, je potrebno valorizirati tudi delno plačilo, saj se le tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.