CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00030437
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 44, 45, 46. ZPP člen 360, 360/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - gradnja garaže - pravica uporabe - pravica uporabe za gradnjo - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pisna pogodba - priposestvovanje
Čeprav ni bila sklenjena pisna pogodba o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, je prišlo do pravno učinkovitega prenosa pravice uporabe na tistega, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju pristojnih organov z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, objekt zgradil in ga dejansko uporabljal. Na podlagi ZLNDL se je nato pravica uporabe transformirala v lastninsko pravico.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev solastnine - upravičen interes
SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (pri čemer mora upoštevati, da dodeljene nepremičnine vrednostno v čim večji meri ustrezajo vrednosti solastnih deležev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029120
ZPP člen 161, 161/3. OZ člen 198.
izpraznitev stanovanja - izvrševanje posesti - uporaba stanovanja - sporno dejansko stanje - neupravičena uporaba stanovanja - uporabnina - nerazdelna odgovornost sospornikov - nerazdelna odgovornost za plačilo pravdnih stroškov
Ker so toženci v vtoževanem obdobju brez pravnega naslova uporabljali stanovanje, ki je bilo last tožnika, so kot nedobroverni posestniki dolžni plačati tožniku uporabnino.
Tretji odstavek 161. člena ZPP določa, da sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00030191
ZDR člen 184, 184/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bili paketi s škatlami soli raztreseni po tleh in da bi jih morala tožnica zložiti na paleto, prav tako ni sledilo njenim navedbam, da je bil posamezen paket težak 30 kilogramov. Ugotovilo je, da je tožnica na police zlagala zgolj posamezne škatle soli, težke kilogram oziroma kilogram in pol, vendar pa je dopustilo možnost, da je tožnica urejala kartone s škatlami na paleti pod polico. Presodilo je, da ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, saj prelaganje paketov s škatlami ne predstavlja nevarne dejavnosti. Prav tako ni podana njena krivdna odgovornost, ker tožnici ni bilo treba hiteti, ker ni dokazano, da bi morala dvigovati bremena, težja od 25 kilogramov (kolikor znaša omejitev teže bremen glede na tožničino starost), ker ne drži, da tožena stranka ni poskrbela, da paketi ne bi bili raztreseni (v tej zvezi sodišče prve stopnje še doda, da to niti ni pomembno, ker je bilo urejanje polic - torej tudi pospravljanje razsutih paketov - tožničina naloga) in ker je tožena stranka omogočila pomoč sodelavcev pri premeščanju težjih bremen.
ZPP člen 214, 214/2. SPZ člen 11, 11/1, 99, 99/1, 105, 105/1, 105/3, 107, 107/1, 107/2, 112, 112/1. ZGO-1B člen 127, 127/5.
varstvo lastninske pravice - gradbena parcela - etažna lastnina - skupni del stavbe
Pojem gradbene parcele pravno ni identičen pojmu skupnega dela stavbe v etažni lastnini, saj je za to, da določena nepremičnina pridobi lastnost skupnega dela stavbe v etažni lastnini, potreben še ustrezen akt (pravni posel ali sodna odločba) in vpis v zemljiško knjigo, kar predstavlja konstitutivni pogoj.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala.
Toženka se do kupcev ni obvezala prevzeti obveznosti v zvezi s pridobitvijo projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja.Tožnikov prednik je te listine pridobival sicer v njenem imenu (ker je bila zemljiškoknjižna lastnica), vendar pa za svoj račun.
Pogodbeno določilo ni jasno, kadar mu pogodbeni stranki pripisujeta drugačen oziroma različen pomen. Zato pritožbeno sodišče ne soglaša z očitki pritožbe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zgolj upoštevati jasna pogodbena določila, ne pa v nasprotju z določbo 82. člena OZ ugotavljati skupen namen pogodbenih strank, čeprav bi moralo uporabiti le gramatikalno razlago spornih določb pogodbe. Skupen namen pogodbenikov je pravilno ugotovilo na podlagi izpovedi zaslišanih pravdnih strank in prič, ki so bili kot kupci in sopogodbeniki enako kot pravdni stranki seznanjeni s potekom in vsebino pogodbenih dogovorov in medsebojnih zavez. Iz jasnih in v bistvenem delu skladnih izpovedb toženke in ostalih kupcev izhaja, da stroški projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja niso bremenili toženke, pač pa so bili v pogodbi ovrednoteni le zaradi kasnejšega prenosa pravic na kupce in ureditve medsebojnih razmerij.
Prednik tožnika je bil tisti, ki je pred sklenitvijo pogodbe z dne 21.6.2013 sam predlagal, kako naj toženka upošteva plačila kupcev S. S. in P. P., kar nujno pomeni, da je na ta način poravnala tudi dolg do njega in je njegova terjatev s tem prenehala na podlagi izpolnitve, do katere je prišlo, preden je bila toženka obveščena o prvi cesiji terjatve
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1, 51/1-2.
stroški in nagrada sodnega izvedenca - uporaba in veljavnost pravilnika - zahtevnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je bil izvedenec v predmetni pravdni zadevi postavljen pred uveljavitvijo novega pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu pravilno uporabilo prejšnji pravilnik.
ZPP člen člen 249. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe strank - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetna nevarnost - otežena uveljavitev terjatve - domneva nevarnosti - uveljavljanje terjatve v tujini - trditvena podlaga - maksimalna hipoteka - subjektivna nevarnost - konkretna nevarnost - ekonomski položaj
Po določbi 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo izvedencev ureja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, torej, ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih je v dokaznem postopku zastavilo sodišče. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida oziroma mnenja. Izvedensko delo je namreč potrebno obravnavati kot celoto in izvedenčevega odgovora na pripombe pravdnih strank k mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja tako zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju.
Nevarnost v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti subjektivna in konkretna. Tako ne zadošča samo objektivna možnost, da bo dolžnik (tožena stranka) razpolagal s svojim premoženjem, ampak mora biti verjetno izkazano neko konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska.
Slabši ekonomski položaj stranke odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, še ne izkazuje.
Iz zemljiškoknjižnih izpiskov za toženkine nepremičnine izhaja, da je bila maksimalna hipoteka ustanovljena že v letu 2015, kar je pred zapadlostjo vtoževane terjatve in vložitvijo zadevne tožbe ter v času, za katerega tožeča stranka niti ne zatrjuje toženkinih slabih poslovnih rezultatov. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe dne 24.7.2019, kar je več kot tri leta in pol po očitanem razpolaganju, je tako po oceni pritožbenega sodišča pretrgana vzročna zveza oziroma razumna časovna kontinuiteta, da bi se ravnanje tožene stranke, ki se je že zgodilo, štelo kot razpolaganje, zaradi katerega je verjetna nevarnost onemogočene ali precej otežene uveljavitve morebitne bodoče terjatve tožeče stranke.
zavarovalnina za invalidnost - stopnja trajne invalidnosti - poškodba roke - metoda merjenja gibljivosti - tabela invalidnosti - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca
Ni pravilno enačenje pojmov „omejena gibljivost“ in „invalidnost“. Stopnja omejene gibljivosti je šele podlaga za določitev (odstotnega deleža) trajne invalidnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00033669
ZPP člen 182, 182/3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 20, 20/2, 227, 227/1, 253, 253/1, 301, 301/4. ZZK-1 člen 243.
ugotovitev ničnosti pravnega posla - razveza pogodbe - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - nedenarna terjatev - vpliv na obseg stečajne mase - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - prijava terjatve v stečajnem postopku - izločitvena pravica - uveljavljanje izločitvene pravice - primarni in podredni tožbeni zahtevek - načelo koncentracije postopka - nadaljevanje pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva
Če se tekom pravdnega postopka nad toženo stranko začne stečajni postopek, mora tožeča stranka zaradi načela koncentracije stečajnega postopka (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP) v zakonsko določenem roku prijaviti vtoževano terjatev v stečajnem postopku, sicer terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Vendar pa to velja le za terjatve iz 20. člena ZFPPIPP. Če pa teče pravdni postopek proti stečajnemu dolžniku glede tožbenega zahtevka, v katerem ni vsebovana terjatev iz 20. člena ZFPPIPP, se pravdni postopek nadaljuje (ko ga prevzame stečajni upravitelj ali ko ga sodišče pozove, da to stori – prvi odstavek 208. člena ZPP) in mora sodišče o takem zahtevku meritorno odločiti.
Nedenarna terjatev po drugem odstavku 20. člena ZFPPIPP je le taka zahteva za izpolnitev nedenardne dajatve ali izvedbo storitve, ki neposredno vpliva na obseg stečajne mase. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da v primeru izbrisne tožbe ne gre za tako terjatev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Nova (druga) odpoved ne temelji več na obveznostih iz načrta finančnega prestrukturiranja v zvezi z znižanjem stroškov dela, temveč na dodatnem znižanju naročil obstoječih kupcev, dodatno nižjimi prihodki glede leta 2015 in 2016 ter glede na plan za leto 2017, ki ga ne dosega. Toženka pa je tudi dokazala, da je ukinila delovno mesto višjega referenta II, pri čemer je dela in naloge tega delovnega mesta že pred tem razporedila drugim delavcem. Če je delovno mesto ukinjeno, tudi ni potrebe po primerjavi delavcev, ki opravljajo delo na tem delovnem mestu in s tem uporabe nekih objektivnih kriterijev, pri čemer je pomembno, da je tožnik na delovnem mestu višjega referenta II edini izvajalec. Ker je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek kot neutemeljen.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pravni interes za ugotovitev ničnosti - sprememba zakonitega zastopnika - ničnostni razlogi - ničnost sklepa nadzornega sveta - dokazna ocena
Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa, ki ga ni več. Poleg tega tožeči stranki z vpisi, ki so predmet zahtevka, ni bila dana oz. odvzeta nobena materialna pravica.
Sodišče niti v registrskem niti v tem postopku ne more presojati veljavnosti, pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb, izdanih v drugih sodnih postopkih. Veljavnost sodne odločbe je mogoče izpodbiti le s pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bila izdana.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnico, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1 po metodi inkluzije oziroma odnosu konsumpicje vključilo v kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. členu KZ-1B, zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. Pritožnica se utemeljeno sklicuje na številne odločbe Vrhovnega sodišča RS (I Ips 266/2008, I Ips 498/2007, I Ips 52/2008, I Ips 50014/2010 in I Ips 8916/2012), v katerih je zavzelo stališče, da se v primerih navideznega idealnega steka ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih in abstracto oziroma ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja ravnanje storilca in concreto. V obravnavanem primeru je obtoženi A. A. s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh različnih kaznivih dejanj oziroma je uresničil dve prepovedani posledici, zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je kriminalna količina kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem in prvem odstavku 235. člena KZ-1B zanemarljiva. Objekt kazenskopravnega varstva pri kaznivem dejanju po 227. členu KZ-1B je enako obravnavanje upnikov, pri kaznivem dejanju po 235. členu KZ-1B pa gospodarsko poslovanje oziroma pravna varnost v poslovnem prometu. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da obtoženi A. A. ni le sestavil lažnih računov, katere je tudi podpisal, kar predstavlja zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 235. člena KZ-1B, temveč jih je za tem tudi uporabil, ko jih je evidentiral v svojih poslovnih knjigah, kar pomeni uresničitev še zakonskih znakov iz drugega odstavka 235. člena KZ-1B.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029408
KZ-1 člen 228/2, 228/1. ZKP člen 372/1-1, 358-1.
kršitev kazenskega zakona - ni znakov kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitveni namen - obljuba plačila - oprostitev obtožbe
Z navedbami, da sta mu zakonita zastopnika glede na predhodno poslovno sodelovanje zaupala in verjela, obdolženec pa namena plačila obveznosti ni imel, saj kljub številnim klicem, urgencam in obljubam, da bo vse poravnal, obveznosti ni poravnal, čeprav je bilo finančno in premoženjsko stanje družbe R.S.I.I. d.o.o., kot tudi samostojnega podjetnika M., s. in s. B.M., s.p. takšno, da je omogočalo poplačila, ki jih ni izvedel, saj je zavestno vodil posle na način, kot je v naveden v obtožbi in sodbi (kjer je glede na obtožbo nekoliko spremenjen), zakonski znak preslepitve ni konkretiziran. Zaveza k plačilu obveznosti je element pogodbenega razmerja, ki sama po sebi ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka preslepitve. Obstajati mora namreč vedenje storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, pri čemer mora iz opisa kaznivega dejanja izhajati takšna konkretizirana dodatna okoliščina, ki kaže na kakšen način je obdolženec drugega preslepil.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pravni interes za tožbo - ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register
Če tožeča stranka v dosedanjem postopku ni dokazala, da je družbenica prvotoženke (oziroma ni zatrjevala, da bi na določeni pravni podlagi imela pravico do poslovnega deleža v tej družbi) in ni aktivno legitimirana za 1. tožbeni zahtevek, to ne pomeni, da velja enako za 2. in 3. tožbeni zahtevek.
V obravnavani zadevi pa bi vsaj teoretično bilo možno ugotoviti ničnost posameznih vpisov v sodni register. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz zmotnega stališča o nujni povezanosti tožbenih zahtevkov.
Za 2. in 3. tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa drugi odstavek 41. člena ZSReg omogoča, da lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno ponavlja njene trditve iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe o neveljavnosti vpisa v sodni register, podanem pravnem interesu v zadevi (da gre za bypass družbo, da se z dejanji tožencev zmanjšujejo njene koristi v lastni družbi, da ji povzročata škodo, da gre za nedopustnost, nemoralnost, nasprotje s prisilnimi predpisi) in da je bil nakup poslovnega deleža drugotoženca fiktiven.
Sodišče prve stopnje ni presojalo verjetnosti obstoja terjatve tožeče stranke za 2. in 3. tožbeni zahtevek in njen pravni interes za slednja. Preuranjeno je razveljavilo izdano začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve
ZObr člen 97h, 97h/3, 98c.. ZDR-1 člen 164, 164/2, 179.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 7, 8, 9, 10.. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 35.
neizrabljen letni dopust - vojak - dodatek za nevarne naloge - povračilo stroškov prehrane med delom - pravo EU - misija - dodatek za posebne pogoje dela - dodatki k plači - delo v tujini
Ugotovitev, ali delo na določenem območju v tujini izpolnjuje pogoje za dodelitev dodatka za nevarnost, je v pristojnosti ministra, pristojnega za obrambo. Kot je poudarilo sodišče, v to pristojnost (delodajalca) ne more posegati. Zato pritožba neutemeljeno vztraja, da bi moralo sodišče raziskovati dejansko stanje v smeri, ali je bilo tožnikovo dejansko delo takšno, da bi lahko bil upravičen do dodatka za nevarnost na območju delovanja. Sodišče prve stopnje je iz podobnega razloga zavrnilo tudi zahtevek za plačilo dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja.
ZObr v tretjem odstavku 97.h člena res določa, da se lahko letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem letu zaradi sodelovanja pri izvajanju mednarodnih obveznosti ali vojaške službe izven države oziroma drugih razlogov na strani delodajalca, izrabi v naslednjem koledarskem letu. Vendar pa, to ni ključna pravna podlaga in s tem v zvezi tudi ni odločilno stališče tožene stranke, da naj bi bilo 12 mesecev ustrezno dolgo obdobje prenosa v duhu Direktive, ter da je tožniku z 31. 12. 2016 ugasnila pravica do izrabe letnega dopusta za leto 2015, zaradi česar da njegov zahtevek ne more biti utemeljen. Pritožbene navedbe glede vprašanja ne/ugasle pravice do izrabe letnega dopusta (skupaj s spornim datumom tožnikovega prenehanja delovnega razmerja, kar je glede na drugi odstavek 7. člena Direktive 2003/88/ES in tudi glede na določbo 164. člen ZDR-1 bistven pogoj za priznanje nadomestila za neizrabljeni letni dopust) bi lahko kazale na pritožbeni uspeh tožene stranke, če bi bila v tožnikovih navedbah in posledično v ugotovitvah sodišča podlaga za preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve zgolj po pravilih, ki veljajo za nadomestilo za neizrabljeni letni dopust. Vendar pa je v izpodbijani sodbi dovolj podlage za zaključek, da je tožnikova terjatev glede neizrabljenega letnega dopusta utemeljena po odškodninski podlagi (179. člen ZDR-1). Zato pritožba tožene stranke ni utemeljena.
zavarovanje denarnih terjatev - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ustavitev postopka zavarovanja - potek časa - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - vložitev ustavne pritožbe
Tožničino sklicevanje na nameravano vložitev ustavne pritožbe za ta postopek ni relevantno. Za razveljavitev začasne odredbe in prenehanje zavarovanja zadošča dejstvo, da je odrejeni čas zavarovanja tožničinega zahtevka potekel.
premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec
Sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU obsega preizkus zakonitega razloga za takšen organizacijski ukrep. V zvezi s tem je sodišče pristojno ugotavljati, ali je delodajalec v zakonitem postopku izdal sklep o premestitvi, ki je ustrezno obrazložen, ter ali je razlog za premestitev, tj. ocena predstojnika, da bo s premestitvijo zagotovil učinkovito in smotrnejše delo urada resničen in ne navidezen.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-1. ZPP člen 212, 257, 285, 287, 287/1.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - obračun in plačilo prispevkov - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - zaslišanje dolžnika
Dolžnik ima možnost, da odgovori na upnikov odgovor proti odpustu obveznosti pisno ali pa se o njem izreče na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. O tem je bila dolžnica poučena v pozivu sodišča, da se izreče o ugovoru. Na naroku za obravnavanje ugovora je dolžnica predlagala svoje zaslišanje. Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo, s katerim se dokazujejo trditve stranke o spornih dejstvih. Dolžnica je pravni laik, zato je bilo njen predlog, da se jo (za)sliši, glede na pouk sodišča v pozivu, da se izreče o ugovoru in ima to možnost tudi še na naroku za obravnavo ugovora, mogoče razumeti tudi kot njen predlog, da se jo sliši v smislu opredelitve do upnikovega ugovora in ne kot njen dokazni predlog. Kontekst zgoraj navedenih določb ZPP o zahtevani trditveni podlagi, ki šele opravičuje izvedbo dokazov v zvezi s pravno relevantnimi spornimi dejstvi, pa je terjal od prvostopenjskega sodišča, da dolžnico v okviru dolžnosti materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, pozove najprej k navedbi dejstev, ki naj se z njenim zaslišanjem dokazujejo. Opustitev te dolžnosti sodišča zato ne more iti v breme dolžnici. Njeno izpovedbo o dejstvih je bilo zato šteti tudi kot navajanje dejstev oziroma izjavo o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti, torej tudi izpolnitev njene pravice, da je slišana.
ZFPPIPP v četrtem odstavku 399. člena našteva nekatera tipična ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če se ne dokaže drugače. Eden od takih primerov je opredeljen v 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Gre za primer, če stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi da neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Upnica je s trditvami, da dolžnica za obdobje od septembra 2015 do oktobra 2016 davčnemu organu ni predložila obračunov prispevkov za socialno varnost, zaradi česar ji je davčni organ z odločbami odmeril in naložil plačilo teh prispevkov v skupnem znesku 4.387,97 EUR, konkretizirano navedla dejstva, ki jih je treba podvreči abstraktnemu dejanskemu stanu zakonske domneve zlorabe obveznosti iz citirane določbe ZFPPIPP.
Ko je tožnica tožencu kot pravnemu nasledniku fundacije posredovala preklic darilne pogodbe, je enoletni prekluzivni rok iz 543. člena OZ že potekel.
Uporaba instituta spregleda pravne osebnosti zaradi odsotnosti ustrezne pravne podlage (ali vsaj določbe, ki bi analogno spregledu pravne osebnosti urejala odgovornost ustanovitelja oziroma uprave ustanove) pri ustanovah ni mogoča.