plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva umika pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog
Izpodbija odločitev, ki temelji na napačni dejanski ugotovitvi, da tožnika ugovora zoper plačilni nalog nista vložila, je preuranjena, saj rok za plačilo sodne takse še ni potekel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00028930
ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/1, 98/4, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pooblastilo za vložitev pritožbe - pristnost pooblastila - dvom v pristnost pooblastila - overjeno pooblastilo
Ker domnevna pooblaščenka tožeče stranke skladno s pozivom sodišča overjenega pooblastila ni predložila, se s pisnim pooblastilom ni izkazala. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP zavrglo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Zakaj gre za dopolnilno mnenje sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Plačilo izvedencema gre samo, v kolikor sta odgovorila na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njiju še ni terjalo.
vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Vloge strank mora sodišče namreč presojati po procesnih pravilih in po njihovi vsebini in ne po naslovu. Glede na to, da sta tožnika vlogo z dne 13. 6. 2019 naslovila kot ugovor zoper plačilni nalog, z njo pa sta nasprotovala odločitvi sodišča prve stopnje v zvezi z njunim ugovorom in to vložila pravočasno v pritožbenem roku zoper sklep z dne 30. 5. 2019, bi sodišče prve stopnje (tudi) to moralo šteti kot pritožbi tožnikov zoper sklep z dne 30. 5. 2019 in ti predložiti v odločitev pritožbenemu sodišču, ne pa je kot nedovoljene zavreči.
Obdolženkino premoženjsko stanje se je, upoštevano v pravnomočni sodbi o odmeri stroškov postopka, spremenilo na boljše. Ob ugotovitvi, da obdolženka prejema povprečno mesečno pokojnino v višjem znesku, kot je prej znašala višina njenega mesečnega zaslužka, je pravilno ocenilo, da plačilo stroškov kazenskega postopka ne bi ogrozilo obdolženkinega vzdrževanja in da zato niso podane okoliščine, ki bi narekovale oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, nadalje pa, da obdolženka plačila le-teh ne bi zmogla v enkratnem znesku, zato je odločilo, da jih je dolžna plačati v zaporednih mesečnih obrokih, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Dejstvo, da kreditne obveznosti, zavarovane s hipoteko na hiši v lasti obdolženke, ne morejo biti okoliščina za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, je višje sodišče obdolženki že pojasnilo, najprej v sodbi z dne 27. 10. 2015, nadalje pa še v sklepu z dne 30. 8. 2016, ko je prav tako odločalo o pritožbi obdolženke zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo njeno prošnjo za oprostitev plačila sodne takse in stroškov kazenskega postopka.
Insolventnost stečajnega dolžnika, v trenutku, ko ta opravi dejanje, ki je kasneje predmet izpodbijanja je torej posebna in samostojna predpostavka za uspešnost izpodbojnega zahtevka po določilih ZFPPIPP. To velja tudi za neodplačna pravna dejanja, za katera je sicer v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP določeno, da so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena (t.i. subjektivni pogoj insolventnosti).
Trditveno in dokazno breme glede obstoja insolventnosti v času sklepanja izpodbojnega pravnega posla je torej na tožeči stranki.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-12, 339/2-15, 436, 436/2, 454, 454/2. ZIZ člen 62, 62/2, 76, 76/1.
spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - postopek izdaje plačilnega naloga - novela ZPP-E - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - razpis naroka za glavno obravnavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - protispisnost - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka izhaja iz napačnega stališča, da je izvršilno sodišče z razveljavitvijo sklepa o izvršbi, ki je sledila njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, že odločilo o tožbenem zahtevku. Ker s sklepom izvršilnega sodišča z dne 24. 10. 2018 o tožbenem zahtevku ni bilo odločeno, ampak se je šele po pravnomočnosti tega sklepa začelo obravnavanje glavne stvari, sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 11.
plačilo okoljske dajatve - zavezanec za plačilo okoljske dajatve
Uredba nikjer ne določa, da bi se moralo dopustiti oziroma izmeriti porabo vode tudi v primerih, ko stavba ni priključena na javno vodovodno omrežje, saj okoljska dajatev ni cena za storitev izvajanja javne službe. Gre za javno dajatev za obremenjevanje voda. V ZVO-1 so urejeni tudi ekonomski in finančni inštrumenti varstva okolja med katere je tudi uvrščena okoljska dajatev.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - procesna in stvarna legitimacija - procesna legitimacija za pritožbo - dolžnikov delničar - nadomestni sklep stečajnega sodišča - pritožba upnika
Pri presoji, ali je podana procesna legitimacija pritožnika po drugem odstavku 242. člena ZFPPIPP sodišče presoja ali je pritožnik dolžnikov delničar. Sodišče ob predhodnem preizkusu pritožbe procesno legitimacijo delničarja presoja na podlagi trditev v pritožbi v zvezi s presojo ali je pritožba popolna. Pri tem je treba upoštevati, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog. Že zato za nadaljnje postopanje s pritožbo zadošča, da pritožnik v pritožbi trdi, da je delničar dolžnika. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral pritožnik, ki vloži pravočasno in popolno pritožbo in v njej konkretizirano zatrjuje, da je imetnik dolžnikovih delnic, pritožbi priložiti izpisek o imetništvu delnic iz KDD. Tega ZFPPIPP ne določa. Tudi ob smiselni uporabi določil ZPP se takšno sklepanje izkaže za povsem zmotno. Ali je tožeča stranka imetnik pravice v zvezi s katero teče sodni spor se v pravdnem postopku presoja v okviru stvarne legitimacije. Zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije se tožbeni zahtevek zavrne. Upoštevati je treba, da bi zavrženje pritožbe delničarja imelo zaradi poteka prekluzivnega roka za pritožbo za posledico trajno izgubo pravice do sodnega varstva delničarja. S tem pa bi bilo nesorazmerno poseženo v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
A d. o. o. je v pritožbi zatrjevala je, da je dolžnikov delničar in navedla, koliko dolžnikovih delnic ima oziroma jih je imela pred začetkom stečajnega postopka. S tem je navedla dovolj dejstev, ki utemeljujejo njeno procesno legitimacijo za vložitev pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030398
ZPP člen 214, 214/2, 258, 258/2, 261, 261/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 435.
neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - pavšalno prerekanje - domneva o priznanju dejstev - zaslišanje le ene stranke - nepristop na narok - neopravičen izostanek z naroka - pravilno vabljenje - vročanje pooblaščencu - osebno vročanje - prodajna pogodba
Tožeča stranka je postavila trditve v dopolnitvi tožbe. Tožena stranka ni vložila nobene pripravljalne vloge. Njen pooblaščenec je nato na naroku za glavno obravnavo sicer prerekal tožničine trditve, vendar razlogov za prerekanje ni navedel. Brez navedbe razlogov pa prerekane trditve veljajo za priznane (prvi stavek drugega odstavka 214. člena ZPP).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke. Ta namreč kljub pravilnemu vabljenju (drugi odstavek 261. člena ZPP) na narok ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, zato je zadoščalo zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke (drugi odstavek 258. člena ZPP).
ZKP člen 18, 18/2, 227, 83, 148, 148/4, 39, 39/2-2. URS člen 29, 29-4. ZPP člen 233, 233/1, 262, 262/1, 263.
privilegij zoper samoobtožbo - izjave iz drugega postopka - izločitev dokazov - izločitev sodnika seznanitev z dokazom
Obe pritožbi smiselno zatrjujeta kršitev obdolženčevega privilegija zoper samoobtožbo, s tem ko izpostavljata, da obdolženec pred podajo izjave v pravdnem postopku ni bil poučen o tem, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Pritožbama ni mogoče pritrditi. Privilegij zoper samoobtožbo je ustavna kategorija iz 4. alineje 29. člena Ustave, pouk po 227. členu ZKP pa je sredstvo za zaščito tega privilegija. Gre za splošno in mednarodno priznan standard, ki leži v osrčju pojma poštenega sojenja, kot ga zagotavlja 6. člen EKČP. Bistvo privilegija zoper samoobtožbo v povezavi s prepovedjo izsiljevanja izpovedb je v tem, da morajo organi pregona obdolžencu pustiti, da je povsem pasiven oziroma da se sam zavestno, razumno in predvsem prostovoljno odloča, ali bo z njimi sodeloval ali ne. Domet privilegija se razteza na vse tiste postopke, v katerih se de facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Izjave, ki so jih od osumljenca v okviru izvajanja svojih zakonskih pooblastil zbrali drugi organi, ni mogoče enačiti s policijskim zbiranjem obvestil in se ne izločajo iz spisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030094
ZPP člen 1, 13, 205, 206, 212. OZ člen 131, 190. ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 180, 218. ZUreP-1 člen 179. URS člen 26.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - ustavna pritožba - pristojnost sodišča - premoženjski zahtevek - pravna oseba javnega prava - odškodninska odgovornost države - zadostna skrbnost - pravni standard - nedoločen pravni pojem - obstoj protipravnosti - nepravilna odločba - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - ustaljena sodna praksa - trditveno in dokazno breme - protipravnost v ožjem smislu - protipravnost v širšem smislu - jasna določila - odstop od sodne prakse - odločba davčnega organa - (ne)zazidano stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ustavnosodna praksa - neupravičena pridobitev
Vložena ustavna pritožba ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP.
Predmet tega postopka je odločanje o zahtevku za vračilo 1.082.561,29 EUR, ki jih je tožeča stranka morala vrniti toženi stranki na podlagi pravnomočne odločbe FURS. Gre torej za odločanje o premoženjskem zahtevku, ki ga je tožeča stranka utemeljevala na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi in na podlagi določil o odškodninski odgovornosti države.
Iz obrazloženega izhaja, da je bila določba prvega odstavka 59. člena ZSZ-84 s sprejetjem ZUreP-1 in ZGO-1 v letu 2002 in njuno uveljavitvijo 1. 1. 2013 razveljavljena. Torej v obdobju od leta 2005 do vključno leta 2012 ni več veljala.
Protipravnost v ožjem pomenu (objektivna protipravnost, nasprotje s pravom) sama po sebi za vzpostavitev odškodninske odgovornosti države ne zadostuje. Potreben je tudi subjektivni element krivde (protipravnost v širšem pomenu, kvalificirana stopnja protipravnosti oziroma napačnosti). Pri elementu krivde se sprašujemo, ali je povzročitelj škode ob tem, ko je ravnal v nasprotju s pravom, ravnal dovolj skrbno ali celo naklepno oziroma ali mu je mogoče pripisati odgovornost.
O protipravnem krivdnem ravnanju lahko govorimo, ko se pri izdaji odločbe ni uporabilo povsem jasne določbe prisilnega predpisa, je odgovorna oseba predpis namerno razlagala v nasprotju s sodno prakso, je grobo kršila postopkovna pravila ali je neutemeljeno odstopila od ustaljene (sodne) prakse. Torej v primeru napak, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja in mejijo na arbitrarnost organa.
neupravičena obogatitev - zapuščina - dedni dogovor - sodna poravnava - pravna zmota - skupno premoženje - dediščinska skupnost - razpolaganje z zapuščino
Zapuščina predstavlja stvari in pravice, ki jih je imel zapustnik ob svoji smrti. Zato se dedni dogovor, s katerim se dediči dogovorijo o delitvi zapuščine, nanaša na premoženje, ki je obstajalo ob zapustnikovi smrti, razen če je med njimi dogovorjeno drugače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030238
KZ-1 člen 48.a, 308, 308/3.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ocena verodostojnosti priče - izgon tujca iz države
Kolikor pritožniki izpodbijajo v grajani odločbi ugotovljeno dejansko stanje, je potrebno povedati, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva obravnavane kazenske zadeve pravilno in celovito dognalo, v podkrepitev svojih sklepov pa navedlo tudi prepričljive razloge.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo - poziv na prevzem postopka - sodna odločba - odredba - nedovoljena pritožba
Poziv na prevzem pravde nima narave sodne odločbe. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032137
KZ-1 člen 135, 135/1, 191, 191/1, 220, 220/1, 300, 300/1.
nasilje v družini - grožnja - poškodovanje tuje stvari - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prištevnost obdolženca - alkoholiziranost - kršitev kazenskega zakona
Pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona zagovornica v pritožbi ne obrazloži. Ne navaja, katera konkretna kršitev iz 372. člena ZKP bi naj bila podana in v čem bi naj kršitev bila. Neobrazložene pritožbe pa ni mogoče preizkusiti. V kolikor pa pritožnica sklepa na kršitev kazenskega zakona na podlagi drugačne dokazne ocene in drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje pri kaznivem dejanju nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, ki je opisano v točki 1 izreka izpodbijane sodbe, ko navaja, da besedno izzivanje še ne pomeni storitve kaznivega dejanja, pa prezre, da je kazenski zakon kršen samo takrat, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi.
sodni tolmač - izostanek z naroka - neopravičen izostanek z naroka - denarna kazen
Opravičevanje izostanka z glavne obravnave in njegova opravičljivost sta dve različni stvari. Zato tudi, če bi držalo, da je sodna tolmačka izostanek opravičevala, kar bi jasno moralo biti storjeno pred glavno obravnavo, nujno ne pomeni, da je bil njen izostanek opravičljiv. Še zlasti v primeru trdovratnega spanca in kljub naporom predhodnega večera, na katere se pritožnica šele sedaj v pritožbeni obrazložitvi sklicuje. Gre namreč za razlog, izključno na strani procesnega udeleženca in ne za samostojni razlog, ki bi temu prihod na sodišče kakorkoli onemogočal.
OZ člen 364, 364/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pripoznava dolga - (ne)obrazloženost sodbe - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - objektivni pogoji
V zvezi z institutom pripoznave dolga je sodna praksa že zavzela stališče, da je pri razlagi volje glede na njen namen, t.j. začasni odvrnitvi upnika od sodnega uveljavljanja terjatve, treba oceniti, ali se dolžnikova izjava, kadar (vso) njeno sporočilo ni zajeto z besedami, glede na okoliščine, v katerih je bila dana, navzven kaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da pripozna dolg. Pri presoji ni odločilno, kako dolžnik sam vidi vojo izjavo, temveč, kako je izjava objektivno videti. Tudi, če gre slediti pritožbi, da se sporna listina (pa čeprav računi za opravljeno delo in dobavljen material v njej niso izrecno zajeti) nanaša na konkretno pravno razmerje in da se za pripoznavo dolga ne zahteva posebna oblika, ni dvoma, da po pravilni presoji izpodbijane sodbe (točka 35 obrazložitve, zadnji stavek) zapisi na Listini z dne 13. 5. 2015 niso dovolj določ(e)ni in jasni, tako da objektivno niso videti kot izjava dolžnika, da pripozna dolg v določeni višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00029751
ZPP člen 212. SZ-1 člen 24, 69, 71, 71/1, 71/2. EZ-1 člen 357, 357/1.
spor majhne vrednosti - večstanovanjska stavba - dobava toplotne energije - izterjava denarne obveznosti - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - ključ delitve stroškov - posredovanje podatkov o etažnem lastniku - sklepčnost - trditveno in dokazno breme
Upravnik v tej zadevi ni hkrati delil in tudi prejemal plačil od posameznega etažnega lastnika ter jih nato posredoval tožeči stranki. Vendar pa zgolj dogovor, da tožeča stranka kot dobavitelj račune neposredno izstavlja etažnim lastnikom, upravnika zakonske obveznosti po drugem odstavku 71. člena SZ-1 ne more razbremeniti. V Aneksu št. 1 je bil namreč določen le drugačen način plačevanja obveznosti, kot ga predvideva prvi odstavek 71. člena SZ-1, delitev stroškov pa je še vedno ostala v domeni upravnika.