Insolventnost stečajnega dolžnika, v trenutku, ko ta opravi dejanje, ki je kasneje predmet izpodbijanja je torej posebna in samostojna predpostavka za uspešnost izpodbojnega zahtevka po določilih ZFPPIPP. To velja tudi za neodplačna pravna dejanja, za katera je sicer v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP določeno, da so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena (t.i. subjektivni pogoj insolventnosti).
Trditveno in dokazno breme glede obstoja insolventnosti v času sklepanja izpodbojnega pravnega posla je torej na tožeči stranki.
vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Vloge strank mora sodišče namreč presojati po procesnih pravilih in po njihovi vsebini in ne po naslovu. Glede na to, da sta tožnika vlogo z dne 13. 6. 2019 naslovila kot ugovor zoper plačilni nalog, z njo pa sta nasprotovala odločitvi sodišča prve stopnje v zvezi z njunim ugovorom in to vložila pravočasno v pritožbenem roku zoper sklep z dne 30. 5. 2019, bi sodišče prve stopnje (tudi) to moralo šteti kot pritožbi tožnikov zoper sklep z dne 30. 5. 2019 in ti predložiti v odločitev pritožbenemu sodišču, ne pa je kot nedovoljene zavreči.
OZ člen 83, 113, 125, 125/2, 612, 632, 632/1, 632/4. ZASP člen 43, 53, 53-1, 112, 168.
civilna kazen - podjemna pogodba - splošni pogoji pogodbe - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo - uporaba računalniškega programa - kršitev prepovedi
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na že razsojeno prepoved uporabe računalniškega programa odločati le o tem, ali toženka prepoved krši ali ne. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi navedenega izhodišča presojati le, ali je toženka tudi po 5. 10. 2014 sporno programsko opremo še uporabljala ali vanjo posegala.
Ker je bilo toženi stranki v izreku pravnomočne sodbe prepovedano, da posega v avtorsko delo tožnice, to samo po sebi pojmovno pomeni, da, če ne bi bila tožničina avtorska pravica kršena (kar je en korak prej pri presoji), ne bi bilo v izreku navedeno in konkretizirano avtorsko delo tožnice (drug korak pri presoji) in prepovedni zahtevek ne bi imel nobenega smisla.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 11.
plačilo okoljske dajatve - zavezanec za plačilo okoljske dajatve
Uredba nikjer ne določa, da bi se moralo dopustiti oziroma izmeriti porabo vode tudi v primerih, ko stavba ni priključena na javno vodovodno omrežje, saj okoljska dajatev ni cena za storitev izvajanja javne službe. Gre za javno dajatev za obremenjevanje voda. V ZVO-1 so urejeni tudi ekonomski in finančni inštrumenti varstva okolja med katere je tudi uvrščena okoljska dajatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00028930
ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/1, 98/4, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pooblastilo za vložitev pritožbe - pristnost pooblastila - dvom v pristnost pooblastila - overjeno pooblastilo
Ker domnevna pooblaščenka tožeče stranke skladno s pozivom sodišča overjenega pooblastila ni predložila, se s pisnim pooblastilom ni izkazala. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP zavrglo.
neupravičena obogatitev - zapuščina - dedni dogovor - sodna poravnava - pravna zmota - skupno premoženje - dediščinska skupnost - razpolaganje z zapuščino
Zapuščina predstavlja stvari in pravice, ki jih je imel zapustnik ob svoji smrti. Zato se dedni dogovor, s katerim se dediči dogovorijo o delitvi zapuščine, nanaša na premoženje, ki je obstajalo ob zapustnikovi smrti, razen če je med njimi dogovorjeno drugače.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - procesna in stvarna legitimacija - procesna legitimacija za pritožbo - dolžnikov delničar - nadomestni sklep stečajnega sodišča - pritožba upnika
Pri presoji, ali je podana procesna legitimacija pritožnika po drugem odstavku 242. člena ZFPPIPP sodišče presoja ali je pritožnik dolžnikov delničar. Sodišče ob predhodnem preizkusu pritožbe procesno legitimacijo delničarja presoja na podlagi trditev v pritožbi v zvezi s presojo ali je pritožba popolna. Pri tem je treba upoštevati, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog. Že zato za nadaljnje postopanje s pritožbo zadošča, da pritožnik v pritožbi trdi, da je delničar dolžnika. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral pritožnik, ki vloži pravočasno in popolno pritožbo in v njej konkretizirano zatrjuje, da je imetnik dolžnikovih delnic, pritožbi priložiti izpisek o imetništvu delnic iz KDD. Tega ZFPPIPP ne določa. Tudi ob smiselni uporabi določil ZPP se takšno sklepanje izkaže za povsem zmotno. Ali je tožeča stranka imetnik pravice v zvezi s katero teče sodni spor se v pravdnem postopku presoja v okviru stvarne legitimacije. Zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije se tožbeni zahtevek zavrne. Upoštevati je treba, da bi zavrženje pritožbe delničarja imelo zaradi poteka prekluzivnega roka za pritožbo za posledico trajno izgubo pravice do sodnega varstva delničarja. S tem pa bi bilo nesorazmerno poseženo v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
A d. o. o. je v pritožbi zatrjevala je, da je dolžnikov delničar in navedla, koliko dolžnikovih delnic ima oziroma jih je imela pred začetkom stečajnega postopka. S tem je navedla dovolj dejstev, ki utemeljujejo njeno procesno legitimacijo za vložitev pritožbe.
ZKP člen 18, 18/2, 227, 83, 148, 148/4, 39, 39/2-2. URS člen 29, 29-4. ZPP člen 233, 233/1, 262, 262/1, 263.
privilegij zoper samoobtožbo - izjave iz drugega postopka - izločitev dokazov - izločitev sodnika seznanitev z dokazom
Obe pritožbi smiselno zatrjujeta kršitev obdolženčevega privilegija zoper samoobtožbo, s tem ko izpostavljata, da obdolženec pred podajo izjave v pravdnem postopku ni bil poučen o tem, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Pritožbama ni mogoče pritrditi. Privilegij zoper samoobtožbo je ustavna kategorija iz 4. alineje 29. člena Ustave, pouk po 227. členu ZKP pa je sredstvo za zaščito tega privilegija. Gre za splošno in mednarodno priznan standard, ki leži v osrčju pojma poštenega sojenja, kot ga zagotavlja 6. člen EKČP. Bistvo privilegija zoper samoobtožbo v povezavi s prepovedjo izsiljevanja izpovedb je v tem, da morajo organi pregona obdolžencu pustiti, da je povsem pasiven oziroma da se sam zavestno, razumno in predvsem prostovoljno odloča, ali bo z njimi sodeloval ali ne. Domet privilegija se razteza na vse tiste postopke, v katerih se de facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Izjave, ki so jih od osumljenca v okviru izvajanja svojih zakonskih pooblastil zbrali drugi organi, ni mogoče enačiti s policijskim zbiranjem obvestil in se ne izločajo iz spisa.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-12, 339/2-15, 436, 436/2, 454, 454/2. ZIZ člen 62, 62/2, 76, 76/1.
spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - postopek izdaje plačilnega naloga - novela ZPP-E - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - razpis naroka za glavno obravnavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - protispisnost - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka izhaja iz napačnega stališča, da je izvršilno sodišče z razveljavitvijo sklepa o izvršbi, ki je sledila njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, že odločilo o tožbenem zahtevku. Ker s sklepom izvršilnega sodišča z dne 24. 10. 2018 o tožbenem zahtevku ni bilo odločeno, ampak se je šele po pravnomočnosti tega sklepa začelo obravnavanje glavne stvari, sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo - poziv na prevzem postopka - sodna odločba - odredba - nedovoljena pritožba
Poziv na prevzem pravde nima narave sodne odločbe. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Zakaj gre za dopolnilno mnenje sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Plačilo izvedencema gre samo, v kolikor sta odgovorila na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njiju še ni terjalo.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva umika pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog
Izpodbija odločitev, ki temelji na napačni dejanski ugotovitvi, da tožnika ugovora zoper plačilni nalog nista vložila, je preuranjena, saj rok za plačilo sodne takse še ni potekel.
Pritožbeno sodišče na zmotno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti. Zato mora pritožnik ta pritožbeni razlog obrazložiti. Mora torej argumentirati, zakaj je stališče sodišča prve stopnje o (ne)dokazanosti tega dejstva nepravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00030217
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 31, 31/1. ZPP člen 22, 22/1, 29. OZ člen 15.
prevozna pogodba - ugovor nepristojnosti - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - izbirna pristojnost - dogovor o pristojnosti - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - naročilo (nalog) - sprejemanje naročil - konkludentno ravnanje - sedež stranke
Za odločitev o mednarodni pristojnosti sodišča Republike Slovenije so v tem postopku odločilna le tista dejstva, ki lahko vplivajo na določitev pristojnosti. Torej je pomembno le, ali sta pravdni stranki sklenili dogovor o pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke in ali je ta dogovor v skladu s prisilnimi določili in določili mednarodnih pogodb, ki pravdni stranki v tem primeru zavezujejo, dopusten.
Iz trditev obeh pravdnih strank izhaja, da je tožena stranka na predviden datum na prevzemni kraj v Republiki Sloveniji poslala sedem tovornjakov za prevoz tovora iz Republike Slovenije v Rusko Federacijo. Iz teh trditev obeh pravdnih strank izhaja logičen zaključek, da je tožena stranka naročilo za prevoz konkludentno sprejela.
Ker tožena stranka ni konkretno zatrjevala dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je nasprotovala dogovoru o pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke in ni predlagala dokazov za ta dejstva, je tožena stranka s konkludentnim sprejemom naloga za prevoz pristala tudi na dogovor o pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke.
V skladu z določilom 29. člena ZPP je za presojo, ali je sklenjen dogovor o pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke dopusten, treba uporabiti določila CMR, kot je to pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje. V času sklenitve in izvedbe prevozne pogodbe sta bili obe državi, v katerih imata sedeža pravdni stranki, pogodbenici CMR. Iz določila 31. člena CMR izhaja, da lahko tožnik v sporih, ki sledijo iz prevoza po CMR začne postopek pri sodišču katerekoli države pogodbenice, določenem med strankama. Ker sta pravdni stranki na podlagi naloga za prevoz soglašali s pristojnostjo sodišča po sedežu tožeče stranke, torej s pristojnostjo sodišča v državi pogodbenici, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je pristojno za odločanje v tem postopku.
poklicna tajnost - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - nedovoljen dokaz - predlog za izločitev dokazov - posnetek telefonskih pogovorov - neobrazložena odločba - zaupno razmerje - odnos med stranko in pooblaščencem
Zaključki sodišča prve stopnje se pokažejo za posplošene tudi z vidika varstva poklicne tajnosti. Čeprav obdolženi v času prestreženega pogovora odvetnice kot zagovornice (še) ni potreboval, ker mu tedaj še ni moglo biti znano, da se bo znašel v kazenskem postopku, pa je očitno pri njej iskal pravni nasvet v zvezi z ravnanjem, ki naj bi bilo (na ravni utemeljenega suma) predmet obravnavanega kazenskega postopka. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presojati tudi, ali se je z dejstvi, ki so bila predmet prestreženega pogovora, odvetnica (četudi ne kot zagovornica) seznanila pri opravljanju poklica, zaradi česar velja dolžnost ta dejstva ohraniti kot tajnost (5. točka prvega odstavka 236. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030398
ZPP člen 214, 214/2, 258, 258/2, 261, 261/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 435.
neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - pavšalno prerekanje - domneva o priznanju dejstev - zaslišanje le ene stranke - nepristop na narok - neopravičen izostanek z naroka - pravilno vabljenje - vročanje pooblaščencu - osebno vročanje - prodajna pogodba
Tožeča stranka je postavila trditve v dopolnitvi tožbe. Tožena stranka ni vložila nobene pripravljalne vloge. Njen pooblaščenec je nato na naroku za glavno obravnavo sicer prerekal tožničine trditve, vendar razlogov za prerekanje ni navedel. Brez navedbe razlogov pa prerekane trditve veljajo za priznane (prvi stavek drugega odstavka 214. člena ZPP).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke. Ta namreč kljub pravilnemu vabljenju (drugi odstavek 261. člena ZPP) na narok ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, zato je zadoščalo zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke (drugi odstavek 258. člena ZPP).
Posredi je razlika med opisom, ki je pomanjkljiv, vendar z vsemi zakonskimi znaki kaznivega dejanja in opisom, v katerem posamezni ali več znakov kaznivega dejanja manjkajo. Ker je preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1 v opisu obtožnice, vložene po oškodovanki kot tožilki nedvomno navedena, bi sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko bi vloženo obtožnico predhodno vrnilo v popravo oškodovanki kot tožilki z jasno zahtevo po njeni konkretizaciji v smeri razmejitve med obdolženčevim kazenskopravno odločilnim ravnanjem in ravnanjem, značilnim za katerokoli civilnopravno razmerje.
Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (2002) člen 10, 10/1, 10/2. URS člen 26, 26/1.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - protipravnost - izgubljeni dobiček - višina škode - proizvajalec električne energije - uredba Vlade - enotna letna premija
Predpostavka odgovornosti RS (tožene stranke) je, da je njeno ravnanje protipravno. Protipravno bi bilo ravnanje tožene stranke, če bi bila sama ravnala tako, da bi bila kršila kakšno pravico javnopravne narave, ki jo ima tožeča stranka. Protipravnost je podana le, če tožena stranka ravna v nasprotju s kakšnim javnopravnim predpisom. Tožena stranka je v resnici kršila svoji javnopravni dolžnosti, ki sta bili določeni v drugem odstavku 10. člena Uredbe. Že revizijsko sodišče je v zadevi z opr. št. III Ips 65/2014 (r. št. 13) namreč odločilo, da je bila tožena stranka vsaj enkrat letno dolžna določiti enotne letne cene in enotne letne premije. Da tožena stranka v letu 2009 ni določila enotne letne cene in enotne letne premije, je bilo med strankama celo nesporno. Da je s tem tožena stranka sama kršila prvi odstavek 10. člena Uredbe, je očitno že ves čas. Kršila pa je tudi svojo drugo dolžnost, namreč upoštevati rast stroškov življenjskih potrebščin in temeljnega goriva (drugi odstavek 10. člena Uredbe). Kršitev te dolžnosti pa hkrati tudi opredeljuje višino škode tožeče stranke.
Skrbna oseba ne ravna v nasprotju s predpisi. Ker je tožena stranka ravnala v nasprotju z Uredbo, je hkrati ravnala krivdno, namreč malomarno.
V resnici je pomembno, kaj je zapisano v Uredbi. Ne glede na to pa je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ker se je oprlo na Predlog Uredbe, kljub temu, da formule ni mogoče najti v sami Uredbi. Iz samega drugega odstavka 10. člena Uredbe ni mogoče sklepati, da bi pravodajalec katerikoli od obeh okoliščin pripisoval večji pomen kot drugi. Tudi ni bilo kakšnega drugega tehtnega razloga, zaradi katerega bi bilo smotrno pripisati kateri od obeh okoliščin večjo težo kot drugi. Predlog Uredbe je pravzaprav glede tega predlagal razumno formulo, ki jo je potem prvostopenjsko sodišče uporabilo pri svoji odločitvi. Razlogov proti enakemu upoštevanju (ponderiranju) rasti cen življenjskih stroškov in cen temeljnega goriva, ni navedel in jih tudi sedaj ni mogoče najti. Predlog Uredbe ni bil navzven pravno zavezujoč, seveda niti za sodišče, je pa prepričljiv iz povsem stvarnih razlogov.
Obdolženkino premoženjsko stanje se je, upoštevano v pravnomočni sodbi o odmeri stroškov postopka, spremenilo na boljše. Ob ugotovitvi, da obdolženka prejema povprečno mesečno pokojnino v višjem znesku, kot je prej znašala višina njenega mesečnega zaslužka, je pravilno ocenilo, da plačilo stroškov kazenskega postopka ne bi ogrozilo obdolženkinega vzdrževanja in da zato niso podane okoliščine, ki bi narekovale oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, nadalje pa, da obdolženka plačila le-teh ne bi zmogla v enkratnem znesku, zato je odločilo, da jih je dolžna plačati v zaporednih mesečnih obrokih, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Dejstvo, da kreditne obveznosti, zavarovane s hipoteko na hiši v lasti obdolženke, ne morejo biti okoliščina za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, je višje sodišče obdolženki že pojasnilo, najprej v sodbi z dne 27. 10. 2015, nadalje pa še v sklepu z dne 30. 8. 2016, ko je prav tako odločalo o pritožbi obdolženke zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo njeno prošnjo za oprostitev plačila sodne takse in stroškov kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030238
KZ-1 člen 48.a, 308, 308/3.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ocena verodostojnosti priče - izgon tujca iz države
Kolikor pritožniki izpodbijajo v grajani odločbi ugotovljeno dejansko stanje, je potrebno povedati, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva obravnavane kazenske zadeve pravilno in celovito dognalo, v podkrepitev svojih sklepov pa navedlo tudi prepričljive razloge.