OZ člen 168, 168/2, 169, 179. ZPP člen 154, 154/2, 216, 216/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
povrnitev nepremoženjske škode - poškodba noge - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - obseg povrnitve premoženjske škode - prevozni stroški - popolna odškodnina - valorizacija plačanega zneska odškodnine - strošek predhodnega odškodninskega zahtevka - predpravdni stroški - stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi
Tožnik je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičen do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi škodo zaradi obrabe vozila. V novejši sodni praksi je bilo sprejeto enotno stališče, ki priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR, ki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja predstavlja znesek neobdavčene kilometrine za vsak prevožen kilometer službenega potovanja (tretji odstavek 5. člena Uredbe).
Pritožba utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo valorizirati že izplačani znesek odškodnine 18.750,00 EUR od izplačila dne 23.5.2018 pa do izdaje sodbe. Pravno podlago za valorizacijo pred ali med pravdo že plačanega dela odškodnine predstavlja drugi odstavek 168. člena OZ.
Ker pritožba dedinje ni podpisana, s pravnim poukom v sklepu o dedovanju pa je bila ustrezno opozorjena, da mora biti pritožba podpisana in na pravno posledico, če temu ni tako, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ugovor proti odpustu obveznosti - davčne obveznosti - dajanje neresničnih podatkov
Iz zakonskega besedila je razvidno, da je domneva po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP podana, ko je dolžnik dal (med drugim) neresnične podatke davčnemu organu, kar pomeni, da je izpodbita, ko dolžnik dokaže, da ni dal neresničnih podatkov oziroma da tega tudi ni naročil osebi, ki je namesto njega dala podatke davčnemu organu, ali je dopustil tako ravnanje.
Odgovornosti za posledice, ki nastanejo zaradi nepravilnega računovodenja, kar velja le za davčna razmerja in za prekrške, ko mora zavezanec doplačati manjkajoče davke, ki so posledica nepravilnosti (saj je le davčni zavezanec, torej stečajni dolžnik, tisti, ki mora svoje obveznosti plačati), in odgovornosti za prekrške v zvezi z njegovim podjemom ni mogoče neposredno prenašati v postopek odpusta obveznosti, temveč je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je bilo dolžnikovo ravnanje res tako, da predstavlja oviro za odpust obveznosti, kljub izpolnjeni zakonski domnevi.
Zakon ne zahteva, da bi moral imeti namen zlorabe pravice do odpusta obveznosti že v času, ko je bilo dejanje, ki je predmet domneve, storjeno; gre le za to, ali je ravnal vestno in pošteno – če ni, to predstavlja oviro za odpust obveznosti in bi sicer prišlo do zlorabe tega instituta.
Čeprav iz izpodbijanega sklepa ne izhaja jasno, kakšna (kako obsežna) naj bi bila dolžnost dolžnika – samostojnega podjetnika – za preverjanje računovodstva, je neutemeljeno in prestrogo pričakovati od dolžnika, da bo računovodjo, čeprav ta dela zanj, podrobno preverjal. Ravno zato, ker sam nima potrebnega znanja o računovodstvu, si gospodarski subjekt najame osebo, ki to znanje ima in ji tudi zaupa, to je tudi oseba, od katere (ker je strokovnjak na svojem področju) pridobiva informacije o tem, kako mora ravnati.
Pritožnik v pritožbi priznava dolg do upnice, ki ga ne more poplačati (kar že samo po sebi kaže na insolventnost).
Insolventnost je položaj dolžnika, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Trajnejša nelikvidnost je položaj, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Dolgoročna plačilna nesposobnost pa je položaj, ki je nasproten položaju dolgoročne plačilne sposobnosti, ki jo opredeljuje 11. člen ZFPPIPP in predstavlja trajno sposobnost pravne osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti. Položaja, ki sta razlog za insolventnost dolžnika sta v zakonu navedena alternativno, kar pomeni, da je dolžnik insolventen, če je trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki odgovornost, torej ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, toženke ugotavlja zgolj na dejstvu, da ni opravljala rednega tedenskega čiščenja, ne da bi upoštevalo redne in nesporno ugotovljene dnevne oz. urne obhode po garažni hiši, slednji pa so namenjeni prav ugotavljanju nastanka tovrstnih madežev, je tako po mnenju sodišča druge stopnje zmotna. Opustitev vzdrževanja poti sama po sebi še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost toženke oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske terjatve.
sodna taksa za umik tožbe - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog
Osemdnevni rok za vložitev ugovora (prvi odstavek 34.a člena ZST-1) se je iztekel dne 11. 10. 2019, tožnik pa je ugovor vložil priporočeno po pošti dne 15. 10. 2019, kar je po preteku zakonskega roka za njegovo vložitev. Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje ugovor kot prepozen zavrglo (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029232
OZ člen 62, 62/2, 336, 337, 349. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - kdaj začne zastaranje teči - rok - računanje časa - nastop zastaranja - kršitev pravice do izjave - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - očitna napaka v datumu
Za pravilnost odločitve o zastaranju terjatve so odločilna dejstva o zapadlosti terjatve in začetku teka zastaralnega roka, trajanju zastaralnega roka in poteku zastaralnega roka.
Tudi v kolikor bi držalo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke, s čimer bi lahko bila podana kršitev pravice do izjave, tega v pritožbi ne more uveljavljati tožeča stranka. Pritožnik se namreč ne more sklicevati na postopkovne kršitve, ki so bile storjene v škodo nasprotne stranke.
Zgolj različno časovno obdobje, ki s sabo nosi sprejem ustreznega predpisa za to obdobje, pri čemer vsebinske razlike med predpisi tožena stranka v pritožbi niti ne zatrjuje konkretno, po presoji višjega sodišča ne more pomeniti ključnega razlikovalnega elementa za presojo obstoja izpolnitve postavljenega zahtevka. Še zlasti to velja v obravnavani situaciji, ko je nesporno, da gre za potrditev vsebinsko identičnega projekta. Prav tako po presoji višjega sodišča ni bistveno razlikovanje v postopku odločanja o odobritvi finančnega prispevka med neodobrenima projektoma in odobrenim velikim projektom, ki ga je tožena stranka utemeljevala na dejstvu, da je finančni prispevek za sofinanciranje velikega projekta odobrila Evropska komisija, saj je k sofinanciranju v vsakem primeru zavezana tožena stranka.
preuranjena začasna odredba - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do izjave
Odgovor na ugovor pa tožencu ni bil vročen. V takem primeru, ko so dejstva med strankama sporna, poleg tega pa tožnik navaja nova dejstva, na katerih utemeljuje predlog za izdajo začasne odredbe, bi sodišče prve stopnje praviloma moralo razpisati narok in šele potem odločiti o ugovoru oziroma vsaj vročiti odgovor na ugovor tožencu in mu dati možnost, da se o njem izjavi in v kolikor bi bilo potem dejansko stanje dovolj razčiščeno, bi bilo možno odločanje o ugovoru tudi brez naroka.
ZDZdr člen 30, 30/1, 51, 68, 80, 80/2, 83. URS člen 19, 35, 51.
nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za zdravljenje brez privolitve - strokovni nadzor - duševna motnja - shizofrenija - izvedenec medicinske stroke - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo je od vseh zakonsko predvidenih postopkov postopek, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo osebe, ki se zdravi oziroma je zdravljenja potrebna. Zdravljenje se izvaja pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar pa izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029128
ZPP člen 408. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. DZ člen 137, 138, 141, 151.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pogoj nujnosti - odločanje po uradni dolžnosti - načelo oficialnosti - skrb staršev za otroke - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka - pravica do stikov otroka s starši - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - izkazana ogroženost otroka - načelo sorazmernosti - telefonski stiki z otrokom
Vsak razpad družine terja, da se stiki med staršema in otrokom uredijo. Toda nujnost ureditve stikov med otrokom in tistim od staršev, s katerim otrok po dejanskem razpadu družine ne živi več, samo po sebi ne vzpostavlja nujnosti za začasno ureditev drugih vprašanj, ki jih je razpadu družinske skupnosti treba urediti (vzgoja in varstvo ter plačevanje preživnine). Te nujnosti tudi ne vzpostavlja dejstvo, da starša težko vzpostavljata konstruktivno starševsko sodelovanje. Sodišče mora posebej paziti, da s preuranjeno sodno odločbo o varstvu in vzgoji med postopkom, v katerem si eden od staršev prizadeva za skupno izvrševanje vzgoje in varstva ali ko si oba starša (vsak s svojo sodno zahtevo) prizadevata, da bi jima sodišče otroka zaupalo v vzgojo in varstvo, z izdajo začasne odredbe ne povzroči situacije, ki bi enega od staršev predčasno postavila v ugodnejše izhodišče in mu na ta način zagotovilo boljše možnosti za uspeh v postopku.
Za presojo, ali obstaja nujnost za izdajo začasne odredbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo med postopkom, se je treba vprašati, kaj taka odločitev sploh pomeni. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, lahko samostojno odloča samo o tistih vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na otrokov razvoj. Gre za povsem običajne odločitve, npr., kdo bo otroka peljal v šolo/iz nje, ga bo peljal k (zobo)zdravniku, kaj in kdaj bo otrok jedel, kdaj bo vstajal in šel spat, itd., ter tisto, kar je po naravi stvari povezano s tem: da bosta ta starš in otrok praviloma imela enako stalno prebivališče ter da se bodo pošiljke za otroka vročale na naslov tistega od staršev, pri katerem je otrok. Za izdajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom mora biti otrok ogrožen v teh navedenih segmentih.
Ukinitev nočnih stikov z nerezidenčnim staršem za čas trajanja postopka lahko tega starša ne le onemogoči pri tem, da mu je otrok s končno odločbo zaupan v vzgoji in varstvo, temveč lahko močno okrni tudi njegovo pravico do stika z otrokom, kar otroku ni in ne more biti v korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030554
ZKP člen 129a, 129a/6, 372, 372-5, 383. KZ-1 člen 87, 87/1, 93, 93/1.
stranska denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Po šestem odstavku 129.a člena ZKP o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči s sodbo presednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. Sodišče prve stopnje bi v predmetni zadevi torej moralo odločiti s sodbo in ne s sklepom.
Ker je izrečena stranska denarna kazen zastarala, je ni dopustno spremeniti v kazen zapora. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da je podana kršitev kazenskega zakona v smislu 5. točke 372. člena ZKP izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo po uradni dolžnosti in odločilo, da se stranska denarna kazen v neplačanem delu 50,00 EUR ne izvrši.
URS člen 2, 15, 15/3, 33, 35, 36.. SPZ člen 66, 66/1, 92, 99, 100.
varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - varstvo solastnine - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - pravica do zasebnosti pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče o absolutnosti tožnikove pravice do zasebne lastnine nasproti pravicam toženk do zasebnosti in pravici do nedotakljivosti stanovanja.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje - stvarna služnost na solastni stvari - materialno procesno vodstvo - dokazi in izvajanje dokazov - izvrševanje služnosti
Tožnik solastnine na služeči nepremičnini ni imel nikoli namena obdržati, izvrševal pa je na njej služnostno pravico, kar pomeni, da je uporabljal le tisti del na katerem se je izvajala služnostna pravica in le v obsegu izvrševanja te pravice.
Skladno s 445. členom ZKP sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
Ker gre za daljše časovno obdobje neplačevanja prispevkov, in sicer več kot tri leta, se ne moreta sklicevati na to, da sta poskrbela vsaj za izplačilo neto plač, temveč bi morala po določenem obdobju, ko prispevkov nista več mogla plačevati, sprejeti drugačne ukrepe.
predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta - materialne predpostavke za vpis
Ko registrsko sodišče odloča o predlogu za vpis, mora preveriti, ali so podane vse materialnopravne predpostavke za dovolitev predlaganega vpisa iz 1. do 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg. Ena od teh se nanaša na presojo, ali so bile listine, ki so bile podlaga za predlagani vpis, izdane v predpisanem postopku (3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Registrsko sodišče tega ni upoštevalo (ni ustrezno presodilo, ali je bil sklep mestnega sveta MOM sprejet z zahtevano večino) in je nepravilno dopustilo predlagani vpis.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZDR-1 člen 44. ZPIZ-2 člen 134.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plače - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - bruto plača - neto plača
Upoštevajoč ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ima delavec pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni, do vsega, kar mu po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo. Prepovedana posledica pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 nastopi že z neplačilom prispevkov, če so izpolnjeni pogoji za krivdno odgovornost storilca.
ZPP člen 302, 302/3, 363, 363/3. URS člen 26. OZ člen 131.
stvarna pristojnost - predlog za delegacijo sodišča prve stopnje - odškodninska odgovornost - protipravnosti sodnikovega ravnanja
Vrhovno sodišče ugodilo reviziji in predlogu tožnika po določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča, z navedbo, da je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki je samo odločilo, da predlog za delegacijo ni utemeljen, ni bilo procesno pravilno. Za odločanje je določilo Okrožno sodišče v Mariboru. Slednje je postopek vodilo upoštevaje določbo tretjega odstavka 363. člena ZPP ter določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP.
pravična denarna odškodnina - roki za izplačilo zavarovalnine - zakonske zamudne obresti - denarna odškodnina za smrt bližnjega
Na podlagi določila prvega odstavka 943. člena OZ, mora zavarovalnica izplačati odškodnino v določenem roku, ki ne sme biti daljši kot 14 dni od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
komunalna oprema - predmet obdavčitve - davek na dodano vrednost (DDV)
Investitor, ki želi graditi objekt na zemljišču, ki ni v celoti opremljeno do te mere, da bi bilo zadoščeno pogojem za izdajo gradbenega dovoljenja v smislu zahteve po zagotovljeni minimalni komunalni oskrbi objeta, lahko na podlagi dogovora z občino in sklenjene pogodbe sam zgradi del ali celotno komunalno opremo. V tem primeru stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor, šteje pa se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Komunalno opremo, zgrajeno skladno s pogodbo, je občina dolžna prevzeti.
ZDDV-1 v 3. členu določa predmet obdavčitve in kot obdavčljive transakcije opredeljuje dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo (1. točka prvega odstavka 3. člena ZDDV-1).
Pri zadevni dobavi - prenosu je šlo za brezplačen prenos, saj dobavitelj - investitor, G. d.o.o. - v stečaju, za opravljeno dobavo ni prejel nobenega plačila.