procesni pobotni ugovor - določna opredelitev terjatve - izvenzakonska zveza
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zavrnilo tudi pobotni ugovor, ki ga je v predmetnem postopku s pripravljalno vlogo z dne 9. 10. 2018 postavila toženka (procesno pobotanje).
Prvostopenjsko sodišče pa je v tem delu pobotni ugovor pravilno zavrnilo že zato, ker toženka terjatve v tej višini ni v potrebni meri substancirala.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 506, 506/4. KZ-1 člen 57, 57/3, 61.
obnova kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - izpolnitev obveznosti
Obnova postopka za preklic pogojne obsodbe iz razloga novih dejstev in dokazov po 3. točki prvega odstavka 410. člena ZKP ni mogoča, ker nova dejstva ali dokazi v postopku za preklic pogojne obsodbe v nobenem primeru ne morejo pripeljati do oprostilne sodbe ali obsodbe po milejšem zakonu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031512
KZ-1 člen 86, 86/11.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - neizpolnjevanje nalog - delo v splošno korist
Obsojenčeva samovoljna opustitev prihoda na delo v splošno korist po le nekaj dneh in 35,5 urah opravljenega dela, s pojasnilom, da gre za 14 dni na morje ter kršenje obveznosti s tem, da je kljub dogovoru, da bo delal 6 ur na dan, delal zgolj povprečno 4 ure ali manj, pri čemer se je veliko časa pogovarjal po telefonu ali z drugimi, kot to izhaja iz zaključnega poročila Probacijske enote Maribor, so okoliščine, ki so sodišču prve stopnje utemeljeno narekovale, da je ravnalo v skladu z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1 in odločilo, da se zaporna kazen izvrši v obsegu neopravljenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029232
OZ člen 62, 62/2, 336, 337, 349. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - kdaj začne zastaranje teči - rok - računanje časa - nastop zastaranja - kršitev pravice do izjave - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - očitna napaka v datumu
Za pravilnost odločitve o zastaranju terjatve so odločilna dejstva o zapadlosti terjatve in začetku teka zastaralnega roka, trajanju zastaralnega roka in poteku zastaralnega roka.
Tudi v kolikor bi držalo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke, s čimer bi lahko bila podana kršitev pravice do izjave, tega v pritožbi ne more uveljavljati tožeča stranka. Pritožnik se namreč ne more sklicevati na postopkovne kršitve, ki so bile storjene v škodo nasprotne stranke.
Skladno s 445. členom ZKP sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
Ker gre za daljše časovno obdobje neplačevanja prispevkov, in sicer več kot tri leta, se ne moreta sklicevati na to, da sta poskrbela vsaj za izplačilo neto plač, temveč bi morala po določenem obdobju, ko prispevkov nista več mogla plačevati, sprejeti drugačne ukrepe.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki odgovornost, torej ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, toženke ugotavlja zgolj na dejstvu, da ni opravljala rednega tedenskega čiščenja, ne da bi upoštevalo redne in nesporno ugotovljene dnevne oz. urne obhode po garažni hiši, slednji pa so namenjeni prav ugotavljanju nastanka tovrstnih madežev, je tako po mnenju sodišča druge stopnje zmotna. Opustitev vzdrževanja poti sama po sebi še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost toženke oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske terjatve.
ZPP člen 302, 302/3, 363, 363/3. URS člen 26. OZ člen 131.
stvarna pristojnost - predlog za delegacijo sodišča prve stopnje - odškodninska odgovornost - protipravnosti sodnikovega ravnanja
Vrhovno sodišče ugodilo reviziji in predlogu tožnika po določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča, z navedbo, da je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki je samo odločilo, da predlog za delegacijo ni utemeljen, ni bilo procesno pravilno. Za odločanje je določilo Okrožno sodišče v Mariboru. Slednje je postopek vodilo upoštevaje določbo tretjega odstavka 363. člena ZPP ter določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP.
pravična denarna odškodnina - roki za izplačilo zavarovalnine - zakonske zamudne obresti - denarna odškodnina za smrt bližnjega
Na podlagi določila prvega odstavka 943. člena OZ, mora zavarovalnica izplačati odškodnino v določenem roku, ki ne sme biti daljši kot 14 dni od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
OZ člen 168, 168/2, 169, 179. ZPP člen 154, 154/2, 216, 216/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
povrnitev nepremoženjske škode - poškodba noge - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - obseg povrnitve premoženjske škode - prevozni stroški - popolna odškodnina - valorizacija plačanega zneska odškodnine - strošek predhodnega odškodninskega zahtevka - predpravdni stroški - stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi
Tožnik je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičen do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi škodo zaradi obrabe vozila. V novejši sodni praksi je bilo sprejeto enotno stališče, ki priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR, ki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja predstavlja znesek neobdavčene kilometrine za vsak prevožen kilometer službenega potovanja (tretji odstavek 5. člena Uredbe).
Pritožba utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo valorizirati že izplačani znesek odškodnine 18.750,00 EUR od izplačila dne 23.5.2018 pa do izdaje sodbe. Pravno podlago za valorizacijo pred ali med pravdo že plačanega dela odškodnine predstavlja drugi odstavek 168. člena OZ.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje - stvarna služnost na solastni stvari - materialno procesno vodstvo - dokazi in izvajanje dokazov - izvrševanje služnosti
Tožnik solastnine na služeči nepremičnini ni imel nikoli namena obdržati, izvrševal pa je na njej služnostno pravico, kar pomeni, da je uporabljal le tisti del na katerem se je izvajala služnostna pravica in le v obsegu izvrševanja te pravice.
Ker pritožba dedinje ni podpisana, s pravnim poukom v sklepu o dedovanju pa je bila ustrezno opozorjena, da mora biti pritožba podpisana in na pravno posledico, če temu ni tako, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZDZdr člen 30, 30/1, 51, 68, 80, 80/2, 83. URS člen 19, 35, 51.
nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za zdravljenje brez privolitve - strokovni nadzor - duševna motnja - shizofrenija - izvedenec medicinske stroke - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo je od vseh zakonsko predvidenih postopkov postopek, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo osebe, ki se zdravi oziroma je zdravljenja potrebna. Zdravljenje se izvaja pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar pa izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030554
ZKP člen 129a, 129a/6, 372, 372-5, 383. KZ-1 člen 87, 87/1, 93, 93/1.
stranska denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Po šestem odstavku 129.a člena ZKP o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči s sodbo presednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen. Sodišče prve stopnje bi v predmetni zadevi torej moralo odločiti s sodbo in ne s sklepom.
Ker je izrečena stranska denarna kazen zastarala, je ni dopustno spremeniti v kazen zapora. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da je podana kršitev kazenskega zakona v smislu 5. točke 372. člena ZKP izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo po uradni dolžnosti in odločilo, da se stranska denarna kazen v neplačanem delu 50,00 EUR ne izvrši.
URS člen 2, 15, 15/3, 33, 35, 36.. SPZ člen 66, 66/1, 92, 99, 100.
varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - varstvo solastnine - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - pravica do zasebnosti pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče o absolutnosti tožnikove pravice do zasebne lastnine nasproti pravicam toženk do zasebnosti in pravici do nedotakljivosti stanovanja.
začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Ko se začne postopek osebnega stečaja, se ta iz razloga, ki ga navaja pritožnik, ne more prekiniti in se tako konča v skladu z namenom postopka (poplačilo upnikov) oziroma po zaključenem postopku odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj osebnega stečaja, če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti.
OZ člen 901, 901/1, 901/3, 901/4. ZPP člen 227, 227/1, 286.
pogodba o organiziranju potovanja - odstop od pogodbe - odpoved potovanja - splošni pogoji - opravičljivi razlogi - trditveno in dokazno breme - razporeditev dokaznega bremena - edicijska dolžnost stranke
Pritožbena navedba, da bi lahko tožeča stranka od potovanja odstopila tudi na dan potovanja, je sicer pravilna glede na določbo prvega odstavka 901. člena OZ. Vendar ta navedba ne upošteva razlike v posledicah, ki nastanejo po odstopu. Posledice ali bolje rečeno obveznosti, ki zaradi odstopa nastanejo za potnika, so odvisne od vprašanja, ali je bil odstop pravočasen, tj. dan v primernem roku pred odhodom, ter ali je bil odstop opravičljiv. Zato zgolj s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 901. člena OZ tožeča stranka v konkretnem primeru ne more uspeti.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZDR-1 člen 44. ZPIZ-2 člen 134.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plače - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - bruto plača - neto plača
Upoštevajoč ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ima delavec pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni, do vsega, kar mu po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo. Prepovedana posledica pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 nastopi že z neplačilom prispevkov, če so izpolnjeni pogoji za krivdno odgovornost storilca.
vsebina in oblika poroštvene izjave - kontragarancija - regresna pravica poroka
Čeprav lahko v primeru solidarnega poroštva upnik terja ali glavnega dolžnika ali poroka, je solidarno poroštvo akcesorna obveznost, njegov nastanek in obstoj sta odvisna od glavne obveznosti. V poroštveni izjavi iz 3.3. točke Kontragarancijske pogodbe se je toženka solidarno zavezala, da bo banki poravnala vse obveznosti naročnika kontragarancije družbe G. d.o.o. iz te pogodbe. Na tej podlagi se je oblikovalo pravno razmerje med toženko kot porokom in tožnico kot upnikom poroštvene pogodbe. Ker predstavlja poroštvena pogodba dvostransko obligacijsko razmerje med upnikom in porokom, pri čemer na podlagi 1028. člena OZ pridobi porok, ki je upniku izpolnil svojo obveznost iz poroštvene pogodbe, regresno pravico do dolžnika, to pomeni, da porok (toženka) v obravnavanem primeru na podlagi Kontragarancijske pogodbe ni v nobenem pravnem razmerju z upravičencem iz kontragarancije.
komunalna oprema - predmet obdavčitve - davek na dodano vrednost (DDV)
Investitor, ki želi graditi objekt na zemljišču, ki ni v celoti opremljeno do te mere, da bi bilo zadoščeno pogojem za izdajo gradbenega dovoljenja v smislu zahteve po zagotovljeni minimalni komunalni oskrbi objeta, lahko na podlagi dogovora z občino in sklenjene pogodbe sam zgradi del ali celotno komunalno opremo. V tem primeru stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor, šteje pa se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Komunalno opremo, zgrajeno skladno s pogodbo, je občina dolžna prevzeti.
ZDDV-1 v 3. členu določa predmet obdavčitve in kot obdavčljive transakcije opredeljuje dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo (1. točka prvega odstavka 3. člena ZDDV-1).
Pri zadevni dobavi - prenosu je šlo za brezplačen prenos, saj dobavitelj - investitor, G. d.o.o. - v stečaju, za opravljeno dobavo ni prejel nobenega plačila.
Zgolj različno časovno obdobje, ki s sabo nosi sprejem ustreznega predpisa za to obdobje, pri čemer vsebinske razlike med predpisi tožena stranka v pritožbi niti ne zatrjuje konkretno, po presoji višjega sodišča ne more pomeniti ključnega razlikovalnega elementa za presojo obstoja izpolnitve postavljenega zahtevka. Še zlasti to velja v obravnavani situaciji, ko je nesporno, da gre za potrditev vsebinsko identičnega projekta. Prav tako po presoji višjega sodišča ni bistveno razlikovanje v postopku odločanja o odobritvi finančnega prispevka med neodobrenima projektoma in odobrenim velikim projektom, ki ga je tožena stranka utemeljevala na dejstvu, da je finančni prispevek za sofinanciranje velikega projekta odobrila Evropska komisija, saj je k sofinanciranju v vsakem primeru zavezana tožena stranka.