KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074796
KZ-1 člen 50, 51, 74, 74/1, 77a, 186, 186/1, 186/3, 186/5,. ZKP člen 149a, 150, 150/1, 150/1-1, 235a, 235a/1, 371, 371/1, 371/1-5, 371/1-8, 372, 372-1, 385, 498. ZNDM-2 člen 29. ZCS-1 člen 27, 27/1, 27/1-1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - obteževalne in olajševalne okoliščine - omilitev kazni - prekoračitev obtožbe - obtožba upravičenega tožilca - prikriti preiskovalni ukrepi - hudodelska združba - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje in sledenje - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - nujnost in sorazmernost ukrepa - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pregled prevoznega sredstva - odveza varovanja zaupnosti - odvzem predmetov - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da gre pri ugotovitvi, da obtoženi A. A. tudi posoja telefon, za naključno pridobljen dokaz, ki ni neposredna posledica operativnega dela policije temveč ravnanja obtoženega A. A.mpare samega, za katerega pa je bilo prisluškovanje zakonito odrejeno.
Iz obrazložitve odredbe opr. št. Pp 8/13 z dne 6.3.2014, s katero so bili izpodbijani ambientalni prisluhi v B. B. vozilu odrejeni, je razvidno, da je preiskovalna sodnica nujnost posega za doseganje zastavljenih ciljev videla v tem, da je s strani tožilstva predlagani ukrep tisti, ki lahko, prav zaradi zaupnosti in prepričanja o varnosti in nedotakljivosti vozila kot tistega prostora, ki lahko obema osumljenima, t.j. B. B. in F. F. nudi navidezno zaščito in po drugi strani mesto, kjer dejansko prav iz tega razloga prihaja do konkretnih pogovorov v zvezi s podrobnostmi izvrševanja kaznivih dejanj. Tak test nujnosti pa je preiskovalna sodnica dopolnila s tem, ko je ocenila, da prav zaradi zgoraj navedene okoliščine pomeni izvajanje odrejenega ukrepa edino možnost za pridobitev konkretnih podatkov o tem, kje so začetne in kje končne destinacije transporta mamila in o osebah, ki so na tak ali drugačen način s tem povezane.
Predsednica senata sicer pravilno ugotavlja, da je zagovornik obtoženega B. B. že na glavni obravnavi dne 11.9.2019 sodišču očital, da bi moralo v zvezi s zaslišanjem tajnih opazovalcev postopati po 235.a čl ZKP in zahtevati odvezo dolžnosti varovanja tajnosti (listovna št. 8531), hkrati pa je tudi pravilna njena ugotovitev, da je predlog obrambe bil sodišču dan le pogojno in sicer je zagovornik tedaj dejal, da "predlaga, da se v primeru, ko bodo, če bodo, izvajalci tajnega opazovanja 1008, 0012 in 1007 odgovarjali s sklicevanjem na metodiko in taktiko, da sodišče opravi predpisani postopek po 235.a členu ZKP". Ravno zaradi pogojnosti takega predloga tako sodišče ni imelo podlage za postopanje po slednje navedeni določbi oziroma za to, da bi sodišče lahko predstojniku pristojnega organa policije lahko poslalo obrazloženo zahtevo sodišča za odvezo dolžnosti varovanja tajnosti priče iz 1. točke 235.a člena ZKP.
Sicer pa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obtoženec možnost zaslišanja tajnega opazovalca z delovno številko 1006 imel in tako tudi imel možnost preveriti pravilnost in verodostojnost poročila o tajnem opazovanju, zato dejstvo, da priča na vprašanja, ki so se nanašala na sam potek tajnega opazovanja zaradi dolžnosti varovanja tajnosti ni odgovorila, samo po sebi še ne ustvarja dvoma v pravilnost in verodostojnost poročila o tajnem opazovanju zlasti glede na to, da je bila pritožniku z drugimi vprašanji dana zadostna možnost preveriti verodostojnost poročila.
Pritožbeno sodišče v zvezi s samim potekom zaustavitve obsojenega G. G., pregledom A. A. vozila, s katerim se je obsojeni G. G. pripeljal na mejni prehod in samim zasegom mamila, nikakršnih pomislekov nima. Policija je za ravnanje, kakor je opisano zgoraj, imela podlago v 29. členu Zakona o nadzoru državne meje (Ur. list 35/2010 z dne 3.5.2010), v katerem je bilo v času postopka določeno, da če je podan sum, da oseba v prevoznem sredstvu prevaža prepovedane predmete, sme policist preiskati prevozno sredstvo, kar pomeni podroben pregled vseh delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva. Prav tako so imeli carinski delavci podlago za svoje ravnanje v določbi 1. točke prvega odstavka 27. člena tedaj veljavnega Zakona o carinski službi, ki je določal, da uniformirani carinik in uniformirani inšpektor zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba na območju celotne republike Slovenije, med drugim lahko spremljata, ustavita, pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo, pri čemer se preiskava prevoznega ali prenosnega sredstva po določbi četrtega odstavka iste določbe lahko opravi v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti službe in pomeni podroben pregled vseh delov prevoznega sredstva, vključno s stvarmi v njem in pri katerem se lahko za pregled posameznih delov prevoznega ali prenosnega sredstva oziroma stvari v njem uporabijo tehnični pripomočki in prevozno ali prenosno sredstvo tudi razstavijo.
S tem, ko je sodišče prve stopnje obtoženemu A. A. v ponovljenem sojenju za nižjo kriminalno količino izreklo enako dolgo prostostno kazen treh let in šestih mesecev zapora je sodbo v bistvu spremenilo v obtoženčevo škodo, kljub temu, da se državni tožilec zoper prejšnjo sodbo sploh ni pritožil. Zaradi navedenega je bilo tako potrebno pritožbi obtoženčevega zagovornika v tem delu ugoditi in izpodbijano sodbo v izreku o kazenski sankciji, izrečeni obtoženemu A. A. spremeniti tako, kakor je to razvidno iz izreka.
ZVEtL-1 člen 15, 15/2, 16, 16/3, 16/4, 46, 46/2, 48, 48/1, 48/2. ZNP-1 člen 40, 40/3.
etažna lastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - stroški v nepravdnem postopku - plačilo stroškov postopka - stroški izvedenca - odmera stroškov po uspehu - interes udeležencev - uvedba postopka v interesu vseh udeležencev - potrebni stroški - brezplačna pravna pomoč
Tudi če je pritožnica med postopkom nasprotovala vzpostavitvi etažne lastnine, ker je bila stavba predvidena za rušenje, to še ne pomeni, da je bil postopek voden izključno v interesu predlagatelja. Ureditev razmerij med etažnimi lastniki je v interesu vseh udeležencev, saj se v tem postopku pri stavbah z več posameznimi deli v skladu s konceptom etažne lastnine usklajuje zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem.
V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno dejanje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Sodišče je sicer zapisalo, da ob tožničinem odklepanju vrat z notranje strani ni bilo ključa in da ključavnice ni mogla uporabiti, ker je bila na vratih nova ključavnica, vendar za tak zaključek ni navedlo argumentov in ni ocenilo izvedenih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064879
ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 7.
postopek zavarovanja denarne terjatve - izvršilna sredstva - obseg izvršbe in zavarovanja - načelo sorazmernosti - razpravno in preiskovalno načelo - kršitev razpravnega načela - razveljavitev začasne odredbe - presojanje zahtevka v okviru trditvene podlage - omejitev zavarovanja
Temeljna načela pravdnega postopka se (ustrezno prilagojena naravi postopka) na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo tudi v izvršilnem postopku, na podlagi istega člena v zvezi z 239. členom ZIZ pa tudi v postopku zavarovanja terjatev. To velja tudi za razpravno načelo, ki skupaj s preiskovalnim načelom ureja vprašanje iniciative pri zbiranju procesnega gradiva. Glede na stališča pravne teorije je v izvršilnem postopku uveljavljena kombinacija obeh načel.
Opisana zakonska sprememba pomeni krepitev razpravnega načela v postopku izvršbe in zavarovanja, kar v povezavi s stališčem, da je institut začasnih odredb, čeprav urejen v ZIZ, procesno in vsebinsko vezan na obstoj pravdnega postopka, v katerem pa je, razen izjemoma, navajanje dejstev in predlaganje dokazov dolžnost strank, utemeljuje zaključek, da je sodišče tudi pri upoštevanju načela sorazmernosti oziroma omejevanju sredstev zavarovanja vezano na trditve in dokazne predloge strank.
V teoriji in praksi izraženo stališče, da sodišče na načelo sorazmernosti pazi po uradni dolžnosti, ni v nasprotju s prej poudarjenim pomenom razpravnega načela v postopku zavarovanja denarnih terjatev. To pomeni le, da mora sodišče načelo sorazmernosti upoštevati, tudi če se zainteresirana stranka na to ne sklicuje, vendar še vedno v okviru dejstev, ki tvorijo podlago za zaključek o nesorazmernosti vrednosti terjatve in vrednosti sredstev zavarovanja. S takimi dejstvi pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni razpolagalo, ampak je sámo po uradni dolžnosti izvedlo dokaz z vpogledom v portal Prostor, ugotovilo vrednost nepremičnine in omejilo sredstva zavarovanja.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 347, 347/1, 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 62, 62/6, 202. ZPDZC-1 člen 5, 5/7.
prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - dejanski delodajalec - delo na črno - zloraba - poslovni model - zastaralni rok - zastaranje
Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne pomeni, da so pogodbe o zaposlitvi z aneksi, ki jih je tožnik sklenil v vtoževanem obdobju, nične, niti to ne vpliva na njegov položaj delavca prve, tretje ali četrte toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja (tudi) v času, ko je bil tožnik delavec prve, tretje in četrte toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu.
Določba o obveznosti delodajalca, ki zaposluje na črno, ne pomeni, da je zastaranje drugače urejeno, kot je v splošnih predpisih obligacijskega (oziroma delovnega) prava.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066154
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVZD-1 člen 3, 3-1, 3-2, 5. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 150, 169, 179, 179/1, 179/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 965.
odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - nevarna stvar - vzročna zveza - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvišanje tožbenega zahtevka - neprava sprememba tožbe - tek zakonskih zamudnih obresti - odbitna franšiza - zavarovalna vsota - odmera odškodnine
Tudi če bi tožnik s svojim ravnanjem (manipulacijo z valji) neposredno sprožil njihovo kotaljenje, to ne bi bil relevanten vzrok k nastanku škodnega dogodka, saj bi tovor moral biti tako zavarovan, da do njegovega nenadzorovanega premika sploh ne bi prišlo.
Ključne pri presoji odgovornosti druge toženke so ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da so delavci druge toženke nadzirali tožnikovo delo in mu dajali navodila
Glede razširjenega tožbenega zahtevka, ki ga je tožnik uveljavil s pripravljalno vlogo, vloženo 22. 5. 2019, dotlej ni mogel biti v zamudi.
Ni pravilno stališče, da ni podlage za nižanje zavarovalne vsote z odbitno franšizo, saj je namen odbitne franšize, da se zaradi soudeležbe zavarovanca zmanjša obveznost zavarovalnice, ta pa je (največ) v plačilu zavarovalne vsote.
OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 151.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - cena zdravstvenih storitev - plačilo zakonskih zamudnih obresti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - začetek teka zamudnih obresti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - potrebni stroški postopka
Rok za plačilo storitev v Splošnem dogovoru je opredeljen za zneske, ki med izvajalcem in Zavodom niso sporni; če pa se se izvajalec ne strinja z obvestilom Zavoda, ki opredeli višino zanj nespornega dolgovanega zneska iz zdravstvene blagajne in ki je podlaga za izstavitev pravilnega računa, mora izvajalec seznaniti Zavod s svojim stališčem, saj sicer Zavod in izvajalec ne moreta pristopiti k reševanju spornega dela domnevne obveznosti Zavoda.
Iz besedila relevantnih določb Splošnega dogovora tako ni mogoče izpeljati, da je rok za plačilo zneska, ki je med izvajalcem in Zavodom sporen, opredeljen vnaprej.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00064330
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - objektivne in subjektivne okoliščine storilca - izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje zaporne kazni - zavrnitev predloga
Glede na navedeno je tako prvostopenjsko sodišče dalo ustrezno težo subjektivnim okoliščinam na strani obsojenke, katere zagovornik v pritožbi ponovno neutemeljeno izpostavlja (urejeno družinsko življenje in skrb za družino, nekaznovanost, da obsojenka ni v drugem kazenskem postopku, sposobnost in pripravljenost opravljati delo v splošno korist) in jim pripisuje preveliko težo. Tudi po oceni višjega sodišča ugotovljene in zgoraj povzete okoliščine, ki jih je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ocenilo, ne dajejo podlage za ugoditev obsojenkinemu predlogu za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist.
JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00066118
ZZVZZ člen 63, 66. OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 37/6, 39, 40.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
Spremembe višine plač zdravnikov in zobozdravnikov so bile vsem deležnikom znane oziroma bi morale biti znane že več kot dva meseca pred sprejetjem Splošnega dogovora za leto 2017. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka povišanja plač zdravnikov in zobozdravnikov ni bila dolžna avtomatično upoštevati pri kalkulaciji cen. To povišanje bi namreč moralo biti upoštevano že pri sklenitvi Splošnega dogovora za leto 2017.
Splošni dogovor za leto 2017 in Pogodba določata le rok za plačilo zdravstvenih storitev izvajalki s strani Zavoda v primerih, ko plačilo ni sporno. Za primer, ko je plačilo zdravstvenih storitev med strankama sporno, pa je potrebno uporabiti specialno določbo šestega odstavka 37. člena Splošnega dogovora za leto 2017, ki ureja poseben postopek obračunavanja sporne obveznosti tožene stranke. Glede na navedeno je tako v tem primeru za presojo trenutka nastopa zamude treba uporabiti določilo drugega odstavka 299. člena OZ.
Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevkov in dokup je izveden šele s plačilom prispevka. Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno, da tožnik plačila prispevkov ni opravil do 31. 12. 2012, to je do konca veljavnosti ZPIZ-1, temveč šele 7. 1. 2014. Posledično ni upravičen do nove odmere pokojnine po ZPIZ-2H.
stiki starih staršev z vnukom - postopek za ureditev stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka s starimi starši - največja korist otroka - restriktivna razlaga izjem - pavšalne navedbe
Že predlagateljičine trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe – verjetne izkazanosti, da je deklica zaradi odsotnosti stikov z babico ogrožena. Le v primeru njene ogroženosti bi bilo treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati dekličin položaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00071102
OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1, 378/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 37, 37/6, 40, 40/2, 40/2-4.6.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - zakonite zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
V določilih Pogodbe in Splošnega dogovora za leto 2017, na katere se je skliceval tožnik, ni bil določen rok za plačilo tistih zdravstvenih storitev, katerih plačilo je bilo med pravdnima strankama sporno.
V procesu obračunavanja in plačevanja zdravstvenih storitev ima vsak izvajalec zdravstvenih storitev sodelovalno dolžnost, da v primeru razhajanj z ZZZS glede višine cene zdravstvenih storitev, po prejemu obvestila o višini obračuna za posamezno obračunsko obdobje, ki ga sestavi ZZZS, tega takrat opozori na to razhajanje.
Tudi če ima tožnikov zahtevek za plačilo višjih cen zdravstvenih storitev izpolnitveno naravo, rok za izpolnitev takšne obveznosti toženca v sklenjenih pogodbah med pravdnima strankama ni bil določen. Zato je toženec v skladu z drugim odstavkom 299. člena OZ prišel v zamudo z iztekom 8 dnevnega roka za plačilo, ki mu ga je tožnik podal v zahtevku za povrnitev škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065572
DZ člen 143, 151, 151/2, 151/4. ZPP člen 153, 153/4, 156, 156/1. ZNP-1 člen 40, 101. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/7, 49/8.
spor iz družinskih razmerij - izvajanje starševske skrbi - varstvo in vzgoja otroka - vpis otroka v osnovno šolo - prešolanje učenca osnovne šole - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - začasna odredba - dokazni standard verjetnosti - dokaz s sodnim izvedencem - starševska skrb - otrokova želja - največja korist otroka - mnenje otroka - poseg v ustavne pravice posameznika - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - povračilo stroškov postopka - stroški v nepravdnem postopku - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - nagrada in stroški za izvedensko delo - povračilo prevoznih stroškov - stroški za delo sodnega izvedenca
Pravno odločilne okoliščine, ki so botrovale odločitvi o nadomestitvi soglasja očeta za vpis v sedanjo osnovno šolo, se niso v ničemer spremenile, pa tudi ob upoštevanju okoliščine, da deček v tem šolskem letu zaključuje osnovno šolanje, ima pred dečkovo izraženo željo, prednost stabilnost, ki je za zdrav razvoj otrok in mladostnikov nujna. Le-to zagotavlja prav odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.
V postopkih za varstvo koristi otroka mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zato lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvaja dokaze, ki jih niso predlagale.
Odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške, je pravilna. V situaciji, ko so si stališča staršev, obenem pa še mnenji otroka in CSD o vprašanju, ki bistveno vpliva na razvoj otroka, nasprotovala, ni mogoče govoriti o tem, da je postopek tekel le v predlagateljevo korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064792
KZ-1 člen 99, 191, 191/1. ZPND člen 2, 2/1. ZKP člen 285.a, 285.a/4, 285.f, 285.f/2, 285.f/2-2, 330, 371, 371/1, 371/1-1.
kaznivo dejanje nasilništva in nasilja v družini - blanketna norma - družinska skupnost - družinski član - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - senatno sojenje - odpoved pravici do sojenja pred senatom - zborno sojenje - ugovor zoper obtožnico - predobravnavni narok
Pojem družinske skupnosti je tiha blanketa, katerega vsebino KZ-1 ne določa. Zato je treba za ugotovitev vsebine tega pojma kot dopolnilni predpis h KZ-1 upoštevati še Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), kot poudarjajo tudi teoretični viri.2 Tako je v prvem odstavku 2. člena ZPND kot družinski član med drugim opredeljen tudi zunajzakonski partner (1. alineja), osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (10. alineja), kot tudi osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu (11. alineja).
Sodišče se je v sklepu, v nasprotju s trditvami pritožbe, prepričljivo opredelilo do časovne sorazmernosti odrejenega osebnega omejevalnega ukrepa, v predmetni zadevi pa kazenski postopek teče kontinuirano, razpisane so tudi nadaljnje obravnave, zato ni mogoče govoriti o nesorazmernem trajanju pripora in kršitvi pravice obtoženca do sojenja v razumnem roku.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 339/4-3, 403, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - solidarni porok
Ni nobenega dvoma, da je dolžnik s podpisom Sporazuma prevzel obveznosti, ki ne le da so bistveno presegale njegovo premoženje, temveč je dolžnik s tem očitno prevzel obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Dolžnik je prevzel solidarno poroštvo, ob tem, da ni imel premoženja, s katerim bi prevzete obveznosti lahko izpolnil.
Zaradi prekvalifikacije pokojninske dobe z dokupom v pokojninsko dobo brez dokupa je tožena stranka v skladu s 3. členom ZPIZ-2H po uradni dolžnosti zakonito odmerila 40 % sorazmerni del starostne pokojnine namesto 20 % sorazmernega dela predčasne pokojnine. Tožnik je od 1. 1. 2021 dalje upravičen do 40 % sorazmernega dela starostne pokojnine, ker je ostal vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - rok trajanja časovno omejenega ukrepa - vložitev obtožnice - razveljavitev kazenske sodbe - iztek roka - odprava začasnega zavarovanja
Pritožba ima prav. Sodišče prve stopnje je sicer na dan, ko je odločalo o podaljšanju začasnega zavarovanja, imelo še vso pravno podlago, da je predlogu državne tožilke za podaljšanje začasnega zavarovanja ugodilo, saj je 21. 3. 2022 razglasilo obsodilno sodbo, ki pa še ni bila pravnomočna. Vendar pa je bila sodba sodišča prve stopnje II K 17186/2018 z dne 21. 3. 2022 v obsodilnem delu na seji senata višjega sodišča 27. 1. 2023 razveljavljena, zaradi česar se je ponovno aktiviral triletni maksimalni rok skupnega trajanja začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice.
ZPSPP člen 28, 28-2, 29, 29/2. OZ člen 299, 299/2, 597, 597/1.
poslovni najem - zamuda s plačilom najemnine - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - opomin na plačilo najemnine - izjava o odstopu - stvarna napaka - uveljavljanje zahtevka za znižanje najemnine - tožbena oblikovalna pravica - oblikovalna tožba - ugovori tožene stranke
V skladu z drugo alinejo 28. člena ZPSPP lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Oblika opomina zakonsko ni določena. V konkretnem primeru je tožeča stranka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in tudi v postopku na izpraznitev poslovnega prostora določno in jasno opredelila višino neplačane najemnine. Po presoji pritožbenega sodišča predstavljata tožba oziroma predlog za izvršbo zakonsko zahtevan opomin.
Stališče pritožnika, da bi morala tožeča stranka po opominu podati še posebno odstopno izjavo je zmotno. Sodna zahteva za izpraznitev poslovnega prostora namreč ni nič drugega kot izrecna izjava tožeče stranke, da najemnega razmerja ne želi nadaljevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070165
ZKP člen 16, 128, 128/3, 128/7. ZVOP-1 člen 6, 6-19, 14.
kršitev načela enakopravnosti strank - pravica do pregleda in prepisovanja spisa
Kot pravilno navaja državni tožilec v pritožbi, mu je sodišče prve stopnje s tem, ko mu ni dovolilo prepisa oziroma kopiranja izvedenskega mnenja in odločbe ZZZS, omejilo dostop do navedenih listin in s tem onemogočilo, da izpodbija dokaze in navedbe obrambe tako, da bi lahko predlagal druge dokaze, s tem pa mu je omejilo pravico do enakopravnega položaja strank v kazenskem postopku.