• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 23
  • >
  • >>
  • 301.
    VSL Sklep I Cpg 36/2023
    14.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00064097
    ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2-8. ZGD-1 člen 503, 503/4.
    družbeniška tožba - plačilo predujma - vročitev sodnega pisanja - zastopanje po pooblaščencu - pravilna vročitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko sodišče v nasprotju z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP sodno pisanje vroči neposredno, stori absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je s takim ravnanjem stranki odvzeta možnost (učinkovitega) obravnavanja pred sodiščem.
  • 302.
    VSM Sodba I Cp 982/2022
    14.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00064423
    OZ člen 335, 335/1, 335/2, 336, 346.
    zastaranje - zastaranje obogatitvenega zahtevka - dedna izjava - ugovor zastaranja
    Če z zakonom ni določen drugačen rok za zastaranje, terjatev zastara v petih letih, v skladu s 346. členom OZ. V prvem odstavku 336. člena OZ določa, da začne zastaranje pri obogatitvenih zahtevkih teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti. To pa je takrat, ko se je dokončno izjalovilo upnikovo, v tem primeru tožnikovo, pričakovanje.
  • 303.
    VSL Sodba I Cpg 414/2021
    14.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00064425
    ZPP člen 8, 217, 217/1, 262.
    dokaz z zaslišanjem prič - dokazna ocena - pristranskost priče - nepristop stranke na narok
    Vendar pa zgolj zato, ker so priče v razmerju s tožečo stranko, to ne pomeni, da so te priče zgolj zato tudi pristranske. Sodišče prve stopnje si je namreč vtis o izpovedi zaslišanih prič ustvarilo z osebnim vtisom ob zaslišanju, kar je tudi namen neposrednega zaslišanja prič. Jasno je pojasnilo, da so bile izpovedi skladne, tudi s predloženimi listinskimi dokazi.
  • 304.
    VSM Sklep I Cp 847/2022
    14.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00064589
    ZBan-1 člen 350a, 350a/1.. ZGD-1 člen 337.. ZPP člen 13, 23, 24, 191, 196, 208, 443, 482.. ZPSVIKOB člen 9, 25, 45.. ZRPPB člen 265.
    odškodninski spor - prekinitev in nadaljevanje postopka - neskladje zakona z ustavo - prenehanje razloga za prekinitev - ni predhodno vprašanje - navadno sosporništvo na pasivni strani - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - gospodarski spor - stvarna pristojnost sodišča
    Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da so bili z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinjeni, dokler ne bo odpravljena protiustavnost iz 2. točke izreka omenjene odločbe Ustavnega sodišča (z 2. točko izreka je bilo ugotovljeno, da je 265. člen ZRPPB v neskladju z Ustavo). S sprejetjem ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019, je bila odpravljena protiustavnost, ki je bila predhodno ugotovljena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, zato takrat razlogov za prekinitev postopka ni bilo več. Dne 5. 3. 2020 je Ustavno sodišče RS izdalo sklep opr. št. U-I-4/20-19, s katerim je zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (1. točka izreka) in do končne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti ZPSVIKOB prekinilo pravdne postopke iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB. Ta dva člena ZPSVIKOB pa urejata postopke, v katerih oškodovanci zoper Banko Slovenije (drugo toženo stranko) uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1. Ustavno sodišče RS je tako s sklepom U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020 (ponovno) prekinilo zgolj odškodninske postopke, ki tečejo zoper drugo toženo stranko (Banko Slovenije), zaradi česar se navedeni sklep Ustavnega sodišča ne nanaša na prvo in tretje toženo stranko (poslovno banko in Republiko Slovenijo). Posledično ovir za nadaljevanje postopka zoper prvo in tretje toženo stranko ni (208. člen ZPP), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek zoper prvo in tretje toženo stranko nadaljuje, pravilna.
  • 305.
    VSL Sklep I Cp 1466/2022
    13.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL00064311
    ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3. ZPP člen 8, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
    ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zelenica - pretekla raba zemljišča - urbanistično mnenje - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - pripombe na izvedensko mnenje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - očitek protispisnosti - priznanje neprerekanih dejstev
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obravnavana zelenica, ki je del zemljišča, ki obkroža obravnavano stavbo, predstavlja pripadajoče zemljišče in skupni del stavbe v etažni lastnini etažnih lastnikov. Odločitev je sprejeta ob pravilni uporabi materialnopravnih meril za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki so določena v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji, naštetimi v prvem odstavku 43. člena zakona.

    Nasprotni udeleženec na pisno mnenje izvedenke glede opredelitve sporne zelenice ni podal nobenih pripomb (ne v smeri morebitne javne rabe te površine, ne v smislu njegove uporabe zelenice). Tudi navedb predlagateljev, da je sporna zelenica ves čas v redni rabi in vzdrževanju obravnavane stavbe, ni prerekal. Sodišče je torej navedbe predlagateljev lahko štelo za priznane (214. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).
  • 306.
    VSL Sodba II Cp 1326/2022
    13.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00064964
    ZPP člen 108, 277, 278, 318, 318/1, 318/3, 339, 339/2-7, 339/2-10. OZ člen 132, 171, 174, 179, 299, 378.
    zamudna sodba v odškodninskem sporu - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - prepozen odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - presoja sklepčnosti tožbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - vrnitev tožbe v popravo - ponovno vročanje - odgovor na dopolnitev tožbe - nepremoženjska in premoženjska škoda - odmera odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine
    Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe). Nesklepčnost tožbe pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja. Če toženec ne odgovori (pravočasno) na tožbo, se mora sodišče v okviru preizkusa pogojev za izdajo zamudne sodbe ukvarjati z vprašanjem (ne)sklepčnosti. Kadar ugotovi, da toženec ni (pravočasno) odgovoril na tožbo, ki je odpravljivo nesklepčna, jo mora tožniku vrniti v popravo (tretji odstavek 318. člena ZPP). Če tožnik tožbo ustrezno popravi, se taka tožba znova vroča v odgovor in če toženec tudi na popravljeno tožbo ne odgovori, sodišče izda zamudno sodbo. Če je tožba neodpravljivo nesklepčna ali stranka nesklepčnosti ne odpravi, sodišče zavrne tožbeni zahtevek. V primeru delne nesklepčnosti tožbe izda sodišče „mešano“ zamudno sodbo (deloma ugodilno, deloma zavrnilno).

    Zamudne obresti so zakonska posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (378. člen OZ). Vprašanje teka zakonskih zamudnih obresti je vprašanje uporabe materialnega prava (299. člen OZ). Če tožbene trditve o teku zakonskih zamudnih obresti niso v celoti skladne z materialnim pravom, je tožba v tem delu neodpravljivo nesklepčna. Takšni logiki je sodišče prve stopnje pravilno sledilo pri odmeri pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je prav tako vprašanje uporabe materialnega prava.
  • 307.
    VSL Sklep I Cp 108/2023
    13.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00064049
    ZPP člen 41, 41/1, 44, 44/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/3.
    stroški pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odmera odvetniških stroškov - plačilo stroškov postopka - določitev vrednosti spora - navedba vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - ista dejanska in pravna podlaga - denarni tožbeni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevek
    Pri objektivni kumulaciji zahtevkov je vrednost spornega predmeta odvisna od tega, ali se kumulirani zahtevki opirajo na isto ali različno pravno podlago. Pri nedenarnih zahtevkih pa je odločilna vrednost, ki jo v tožbi označi tožnik.
  • 308.
    VSL Sklep II Cp 227/2023
    13.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00064192
    ZNP člen 35, 35/2, 35/5, 126. ZPP člen 158, 158/1.
    stroški nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - stroški po umiku tožbe - stroški umika predloga - skupni stroški postopka - krivdno nastali stroški - plačilo sorazmernega dela stroškov - agrarna skupnost
    V 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.

    Neutemeljeno je nadalje sklicevanje pritožnikov na 126. člen ZNP, saj stroški nasprotnih udeležencev, ki so predmet konkretnega sklepa, ne predstavljajo skupnih stroškov postopka, ki se nanašajo na vse solastnike, temveč zgolj stroške njihovega odvetniškega zastopanja. Ta določba pa tudi glede skupnih stroškov (to je takse, ki so jo plačali predlagatelji) v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj sodišče o delitvi ni vsebinsko odločilo in zato predlagatelji do povračila dela tega stroška niso upravičeni.
  • 309.
    VSL Sodba I Cp 203/2023
    13.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00065197
    ZPP člen 287, 287/2. SPZ člen 99.
    vznemirjanje lastninske pravice - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložena zavrnitev - dokaz z izvedencem - hrup - rekonstrukcija - neprimeren dokaz
    Sodišče ne more izvedencu naročiti, da v stanovanju toženke rekonstruira vse možne načine premikanja (različnega) pohištva, meče in drsa po tleh s stvarmi različne velikosti in različne teže in podobno. Izvedenec bi lahko opravil rekonstrukcijo in ponovil posnete zvoke (in njihovo jakost) le, če bi vedel, s čim točno in na kakšen način so nastali. Teh trditev pa tožnik ni ponudil, pa tudi dokazni postopek podlage za konkretnejše ugotovitve ni dal. Dokaz z rekonstrukcijo je zato v okoliščinah konkretnega primera, za dokazovanje dejstva, da je hrup, ki ga je tožnik posnel, povzročila toženka oziroma je bil povzročen pri uporabi njenega stanovanja, neprimeren dokaz. Enako velja za predlog, da bi izvedenec v nočnih urah opravil ogled in takrat ugotovil jakost in smer hrupa.
  • 310.
    VSL Sklep I Cpg 19/2023
    13.2.2023
    SODNE TAKSE
    VSL00063977
    ZST-1 člen 11, 11/3.
    pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zaprt transakcijski račun - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
    Dejstvo, da so vsi transakcijski računi toženke zaprti, samo po sebi za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne zadostuje.
  • 311.
    VSM Sklep in sodba I Cp 819/2022
    13.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00070023
    SPZ člen 8, 48, 48/2, 72. ZPP člen 184, 184/1, 347, 347/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
    skupno premoženje bivših zakoncev - pridobitev lastninske pravice - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - skupna lastnina - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - ugotovitvena sodba v pravdi - sprememba tožbe - superficies solo cedit
    Iz tožbenega zahtevka, podanega na prvi stopnji (sprememba tožbe je mogoča do zaključka glavne obravnave, kot to določa prvi odstavek 184. člena ZPP, zato sodišče druge stopnje ni izhajalo iz zahtevka, spremenjenega na pritožbeni obravnavi), je razvidno, da tožnik meri na pridobitev lastninske pravice na hiši kot skupnem premoženju. ZZZDR v drugem odstavku 51. člena določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v trajanju zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Gre za skupno lastnino, opredeljeno v 72. členu SPZ. Skupna lastnina nastane v primerih, predvidenih v zakonu, in eden od zakonov, ki predvideva nastanek skupne lastnine, je tudi ZZZDR. V obravnavani zadevi, kot je bilo ugotovljeno, so izpolnjene okoliščine za nastanek skupne lastnine in v takem primeru se vknjižba opravi na podlagi izdane pravnomočne ugotovitvene sodne odločbe (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Gre torej za primer odločbe, s katero je ugotovljen obstoj pravice, in na osnovi te odločbe bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo pravice.
  • 312.
    VSL Sodba I Cp 72/2023
    13.2.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL00064182
    OZ člen 5, 5/1, 619. ZPacP člen 25, 25/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 18, 18/1.
    dolžnost obveščanja zavarovalca - informiranost pacienta - pojasnilna dolžnost zdravnika - samoplačniška storitev - samoplačniški pregledi - specialistični pregledi - plačilo zdravstvenih storitev - obvezno zdravstveno zavarovanje - vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - odločanje o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - predložitev napotnice - zavrnitev napotnice - zavarovana oseba - status zavarovanca - zdravstveni zavod - nepooblaščena oseba - obrazložen odstop od sodne prakse
    Iz razloga neurejenega zdravstvenega zavarovanja toženka ni dolžna plačati opravljene zdravstvene storitve kot samoplačnica. Zdravstveno zavarovanje je namreč imela urejeno, torej je šlo za zavarovano osebo.

    Če se za nastanek obveznosti plačila stroškov ne zahteva predhodna seznanitev pacienta s predvidenimi stroški zdravljenja, pa je drugače, ko gre za vprašanje (ne)dopustnosti izdaje bele napotnice s strani zasebnega izvajalca zdravstvenih storitev na sekundarni ravni za napotitev pacienta na izvedbo storitve k javnemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni (kar je tožeča stranka). Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi morala pred opravljeno storitvijo tožeča stranka toženko na takšno nedopustnost opozoriti in ji dati možnost, da se sama odloči, ali bo pred opravo storitve skušala pridobiti veljavno napotnico ali pa bo sama nosila stroške storitve.
  • 313.
    VSL Sklep I Cp 1553/2022
    13.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00063954
    URS člen 23. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365-3, 366a, 366a/1.
    zavrženje tožbe - plačilo predujma - potrdilo o plačilu - navedba napačne sklicne številke - napaka sodišča - pravica do sodnega varstva
    Tožnica je pri nakazilu predujma sicer res napisala sklic za drugo pravdno zadevo, vendar to ne more iti na njeno škodo. Pri plačilu je namreč napisala sklic, ki ga je sodišče prve stopnje (napačno) napisalo v sklepu.
  • 314.
    VSL Sklep II Cp 133/2023
    13.2.2023
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00064335
    ZIZ člen 168, 168/5, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3. ZZK-1 člen 98, 98/1, 147. SPZ člen 49, 49/1.
    izvršba za poplačilo denarne terjatve - tožba za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - vknjižba nepremičnine na dolžnika - neprimerno sredstvo zavarovanja - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vrste začasnih odredb
    Če toženec ni zemljiškoknjižni lastnik, v zemljiški knjigi ni mogoče vpisati predlagane zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.
  • 315.
    VSL Sodba I Cp 1678/2022
    13.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00064047
    OZ člen 648. ZPP člen 7.
    podjemna pogodba - sklenitev pogodbe - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trditveno in dokazno breme - razlaga pogodbenih določil - ugovor zoper zahtevek za plačilo - protispisnost - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - načelo enakosti orožij - sodba presenečenja - postopek v sporu majhne vrednosti
    Breme dokazovanja omejitve podjemnikove pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani slednjega samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.

    Pri protispisnosti gre za napako tehnične narave, ko sodišče v obrazložitev sodbe nepravilno prenese tisto, kar je o izvedbi dokazov zapisano v zapisniku ali listini. V obravnavanem primeru do tega ni prišlo.

    Materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko skozi postopek voditi za roko na način, da ji predlaga točno katera dejstva naj zatrjuje in katere dokaze naj predlaga. S tem bi bilo kršeno temeljno procesno načelo razpravnosti.
  • 316.
    VSL Sodba I Cp 1488/2022
    13.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00065148
    ZPP člen 213, 214, 214/5, 215, 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
    odškodninski zahtevek - zavrnitev tožbenega zahtevka - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravilo o dokaznem bremenu - dokazni standard prepričanja - dokazovanje negativnega dejstva - dokazna ocena izpovedi prič - dokazna ocena verodostojnosti prič - sodba presenečenja - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje pravno odločilnih dejstev - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - splošno znano dejstvo
    Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.

    Upoštevajoč temeljno dokazno pravilo, da nosi stranka trditveno in dokazno breme za dejstva, ki so ji v korist, je bil toženec zaradi dokazovanja negativnega dejstva v dokazno šibkejšem položaju.

    Sodišču ni treba izvesti dokaza, ki bi služil ugotovitvi pravno nerelevantnega dejstva (213. člen ZPP).
  • 317.
    VSL Sodba II Cp 393/2022
    10.2.2023
    STVARNO PRAVO
    VSL00066333
    ZTLR člen 24, 25. SPZ člen 47, 75, 75/1. OZ člen 133.
    sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - rušenje objekta - imisije - prepovedane imisije - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
    Zahtevek na delno odstranitev pomožnega objekta – dela ostrešja, je po svoji naravi, glede na navedbe tožeče stranke, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti v smislu določila 133. člena OZ. Po pravni naravi je to odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred podaljšanjem ostrešja, da ne bo več nevarnosti padca snega ali izlitja vode in požarne nevarnosti.
  • 318.
    VSM Sklep II Ip 61/2023
    10.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00064045
    ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4.
    fikcija vročitve - tek roka za dvig pisanja - zavrženje prepoznega ugovora
    Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi - vročilnice v izvršilnem spisu izhaja, da je bil sklep o izvršbi drugi dolžnici vročen s fikcijo vročitve skladno z določilom tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Vročevalec je dne 17. 10. 2022 v hišnem predalčniku na naslovu druge dolžnice pustil obvestilo kje se pisanje nahaja in navedbo roka 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ker naslovnik pisanja v tem roku ni prevzel, je vročevalec dne 3. 11. 2022 pismo pustil v hišnem predalčniku. S potekom 15-dnevnega roka, šteto do dne 17. 10. 2022, se je z dnem 1. 11. 2022 štela vročitev za opravljeno. Dejstvo, da je bil 1. 11. 2022 praznik, tega ne spremeni. Vrhovno sodišče RS je namreč dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje v zvezi z institutom fikcije vročitve, ki mu sledi tudi sodna praksa, in zavzelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP, po katerem se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika. To pomeni, da lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali na drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
  • 319.
    VSL Sodba I Cp 1717/2022
    10.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00065855
    SPZ člen 99, 99/1. ZPP člen 8, 165, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
    negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - izvrševanje služnosti - sklepčnost tožbe - dokazno breme - dokazna ocena - res iudicata - nasprotje v razlogih sodbe - protispisnost
    Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, je dokazno breme, da vznemirjanje ni protipravno, na tožencu; dokazati mora, da ima na tožnikovi stvari kakšno pravico.
  • 320.
    VSL Sklep IV Cp 237/2023
    10.2.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00064314
    DZ člen 161, 163, 163/1.
    razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - odtujevanje otroka - pravica do izjave
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so v konkretnem primeru otroci bili ogroženi zaradi možnega odtujevanja od očeta, ker vse od poletja 2022 hčere niso imele nobenega stika z očetom. Zato je izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike enkrat tedensko. S tem je možnost odtujevanja, ki je povezana z različnimi negativnimi vplivi na razvoj otrok, preprečena, saj bodo imele hčere stike z očetom enkrat tedensko. Upnik v pritožbi zelo obširno izpodbija razloge sodišča prve stopnje o njegovem domnevnem nasilju (zaradi katerega je sodišče prve stopnje določilo relativno kratke stike enkrat tedensko po eno uro in to pod nadzorom CSD), vendar pritožba ne uspe pojasniti, zakaj naj bi bile hčerke ogrožene, če imajo stik le enkrat tedensko in ne pogosteje in za daljši čas kot eno uro tedensko.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 23
  • >
  • >>