DZ člen 138, 138/3, 153, 156, 160, 161, 163, 163/2. ZNP-1 člen 96, 96/1.
začasna odredba o stikih - začasna odredba po uradni dolžnosti - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - nasilno obnašanje - ogroženost otroka - varstvo in vzgoja otroka - omejitev starševske skrbi - nadzorovani stiki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - strokovna pomoč - skupna obravnava - načelo ekonomičnosti
Vprašanja namestitve oziroma varstva in vzgoje, preživljanja ter stikov se morajo reševati skupaj, kar je v skladu z načelom največje koristi otroka, ki jo je treba spoštovati že pri izvedbi postopkov, ne le pri vsebini odločitev.
Stik pod nadzorom strokovnih delavcev CSD bo nevtraliziral nevarnost, ki sta ji izpostavljena ranljiva otroka, če sta s predlagateljem sama.
V situaciji, ko je bilo ugotovljeno, da očetovo ravnanje otroka ogroža, pa želja oz. mnenje obeh otrok glede stikov z njim ne moreta biti odločilna in (še) neopravljena presoja sposobnosti razumeti pomen postopka in posledice odločitve ter nepridobljeno mnenje otrok, ne predstavlja kršitve določb postopka.
KZ-1 člen 135, 135/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje grožnje - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - odmera denarne odškodnine
Toženec je bil pravnomočno kazensko obsojen za kaznivo dejanje po drugem odstavku 135. člena kazenskega zakonika, "kdor stori dejanje z grdim ravnanjem". To je v izreku kazenske sodbe izrecno opredeljeno kot prijem za vrat in potiskanje, kar nedvomno predstavlja podlago za ugotavljanje škode tudi za fizične bolečine. Ali je ta škoda nastala in v kakšni višini, pa je tožnik dokazoval v obravnavanem pravdnem postopku, zato je potrebno tudi ta pritožbeni očitek toženca zavrniti.
URS člen 22, 23, 33. OZ člen 40, 50, 92. ZPP člen 7, 212.
enako varstvo pravic v postopku - vnaprejšnja dokazna ocena - sodba presenečenja - najem kredita za drugega - odplačevanje kredita - dvom v verodostojnost - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ničnost pogodbe - nedopustni nagib - prisilna sklenitev pogodbe - izpodbojnost pogodbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo tožničine ustavne pravice iz 22. in 33. člena URS.
Obema pravdnima strankama je bilo zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku. Zgolj dejstvo, da tožnica ne soglaša z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da ji ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic. Iz enakega razloga tožnici tudi ni bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena URS. Tožnica zaradi odločitve v konkretnem primeru ni nikakor omejena v postopku dedovanja po pokojni materi. Vprašanje, ali bo zgolj ona podedovala materino stanovanje, ali pa tudi toženec in sestra, pa ni vprašanje tega postopka, ampak zapuščinskega postopka, ki je že v teku.
ZNP člen 35, 35/2, 35/5, 126. ZPP člen 158, 158/1.
stroški nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - stroški po umiku tožbe - stroški umika predloga - skupni stroški postopka - krivdno nastali stroški - plačilo sorazmernega dela stroškov - agrarna skupnost
V 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Neutemeljeno je nadalje sklicevanje pritožnikov na 126. člen ZNP, saj stroški nasprotnih udeležencev, ki so predmet konkretnega sklepa, ne predstavljajo skupnih stroškov postopka, ki se nanašajo na vse solastnike, temveč zgolj stroške njihovega odvetniškega zastopanja. Ta določba pa tudi glede skupnih stroškov (to je takse, ki so jo plačali predlagatelji) v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj sodišče o delitvi ni vsebinsko odločilo in zato predlagatelji do povračila dela tega stroška niso upravičeni.
SPZ člen 8, 48, 48/2, 72. ZPP člen 184, 184/1, 347, 347/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
skupno premoženje bivših zakoncev - pridobitev lastninske pravice - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - skupna lastnina - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - ugotovitvena sodba v pravdi - sprememba tožbe - superficies solo cedit
Iz tožbenega zahtevka, podanega na prvi stopnji (sprememba tožbe je mogoča do zaključka glavne obravnave, kot to določa prvi odstavek 184. člena ZPP, zato sodišče druge stopnje ni izhajalo iz zahtevka, spremenjenega na pritožbeni obravnavi), je razvidno, da tožnik meri na pridobitev lastninske pravice na hiši kot skupnem premoženju. ZZZDR v drugem odstavku 51. člena določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v trajanju zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Gre za skupno lastnino, opredeljeno v 72. členu SPZ. Skupna lastnina nastane v primerih, predvidenih v zakonu, in eden od zakonov, ki predvideva nastanek skupne lastnine, je tudi ZZZDR. V obravnavani zadevi, kot je bilo ugotovljeno, so izpolnjene okoliščine za nastanek skupne lastnine in v takem primeru se vknjižba opravi na podlagi izdane pravnomočne ugotovitvene sodne odločbe (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Gre torej za primer odločbe, s katero je ugotovljen obstoj pravice, in na osnovi te odločbe bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00064311
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3. ZPP člen 8, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zelenica - pretekla raba zemljišča - urbanistično mnenje - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - pripombe na izvedensko mnenje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - očitek protispisnosti - priznanje neprerekanih dejstev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obravnavana zelenica, ki je del zemljišča, ki obkroža obravnavano stavbo, predstavlja pripadajoče zemljišče in skupni del stavbe v etažni lastnini etažnih lastnikov. Odločitev je sprejeta ob pravilni uporabi materialnopravnih meril za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki so določena v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji, naštetimi v prvem odstavku 43. člena zakona.
Nasprotni udeleženec na pisno mnenje izvedenke glede opredelitve sporne zelenice ni podal nobenih pripomb (ne v smeri morebitne javne rabe te površine, ne v smislu njegove uporabe zelenice). Tudi navedb predlagateljev, da je sporna zelenica ves čas v redni rabi in vzdrževanju obravnavane stavbe, ni prerekal. Sodišče je torej navedbe predlagateljev lahko štelo za priznane (214. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).
ZPP člen 108, 277, 278, 318, 318/1, 318/3, 339, 339/2-7, 339/2-10. OZ člen 132, 171, 174, 179, 299, 378.
zamudna sodba v odškodninskem sporu - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - prepozen odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - presoja sklepčnosti tožbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - vrnitev tožbe v popravo - ponovno vročanje - odgovor na dopolnitev tožbe - nepremoženjska in premoženjska škoda - odmera odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine
Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe). Nesklepčnost tožbe pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja. Če toženec ne odgovori (pravočasno) na tožbo, se mora sodišče v okviru preizkusa pogojev za izdajo zamudne sodbe ukvarjati z vprašanjem (ne)sklepčnosti. Kadar ugotovi, da toženec ni (pravočasno) odgovoril na tožbo, ki je odpravljivo nesklepčna, jo mora tožniku vrniti v popravo (tretji odstavek 318. člena ZPP). Če tožnik tožbo ustrezno popravi, se taka tožba znova vroča v odgovor in če toženec tudi na popravljeno tožbo ne odgovori, sodišče izda zamudno sodbo. Če je tožba neodpravljivo nesklepčna ali stranka nesklepčnosti ne odpravi, sodišče zavrne tožbeni zahtevek. V primeru delne nesklepčnosti tožbe izda sodišče „mešano“ zamudno sodbo (deloma ugodilno, deloma zavrnilno).
Zamudne obresti so zakonska posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (378. člen OZ). Vprašanje teka zakonskih zamudnih obresti je vprašanje uporabe materialnega prava (299. člen OZ). Če tožbene trditve o teku zakonskih zamudnih obresti niso v celoti skladne z materialnim pravom, je tožba v tem delu neodpravljivo nesklepčna. Takšni logiki je sodišče prve stopnje pravilno sledilo pri odmeri pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je prav tako vprašanje uporabe materialnega prava.
Pri objektivni kumulaciji zahtevkov je vrednost spornega predmeta odvisna od tega, ali se kumulirani zahtevki opirajo na isto ali različno pravno podlago. Pri nedenarnih zahtevkih pa je odločilna vrednost, ki jo v tožbi označi tožnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00064182
OZ člen 5, 5/1, 619. ZPacP člen 25, 25/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 18, 18/1.
dolžnost obveščanja zavarovalca - informiranost pacienta - pojasnilna dolžnost zdravnika - samoplačniška storitev - samoplačniški pregledi - specialistični pregledi - plačilo zdravstvenih storitev - obvezno zdravstveno zavarovanje - vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - odločanje o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - predložitev napotnice - zavrnitev napotnice - zavarovana oseba - status zavarovanca - zdravstveni zavod - nepooblaščena oseba - obrazložen odstop od sodne prakse
Iz razloga neurejenega zdravstvenega zavarovanja toženka ni dolžna plačati opravljene zdravstvene storitve kot samoplačnica. Zdravstveno zavarovanje je namreč imela urejeno, torej je šlo za zavarovano osebo.
Če se za nastanek obveznosti plačila stroškov ne zahteva predhodna seznanitev pacienta s predvidenimi stroški zdravljenja, pa je drugače, ko gre za vprašanje (ne)dopustnosti izdaje bele napotnice s strani zasebnega izvajalca zdravstvenih storitev na sekundarni ravni za napotitev pacienta na izvedbo storitve k javnemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni (kar je tožeča stranka). Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi morala pred opravljeno storitvijo tožeča stranka toženko na takšno nedopustnost opozoriti in ji dati možnost, da se sama odloči, ali bo pred opravo storitve skušala pridobiti veljavno napotnico ali pa bo sama nosila stroške storitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064047
OZ člen 648. ZPP člen 7.
podjemna pogodba - sklenitev pogodbe - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trditveno in dokazno breme - razlaga pogodbenih določil - ugovor zoper zahtevek za plačilo - protispisnost - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - načelo enakosti orožij - sodba presenečenja - postopek v sporu majhne vrednosti
Breme dokazovanja omejitve podjemnikove pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani slednjega samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
Pri protispisnosti gre za napako tehnične narave, ko sodišče v obrazložitev sodbe nepravilno prenese tisto, kar je o izvedbi dokazov zapisano v zapisniku ali listini. V obravnavanem primeru do tega ni prišlo.
Materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko skozi postopek voditi za roko na način, da ji predlaga točno katera dejstva naj zatrjuje in katere dokaze naj predlaga. S tem bi bilo kršeno temeljno procesno načelo razpravnosti.
Tožnica je pri nakazilu predujma sicer res napisala sklic za drugo pravdno zadevo, vendar to ne more iti na njeno škodo. Pri plačilu je namreč napisala sklic, ki ga je sodišče prve stopnje (napačno) napisalo v sklepu.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064335
ZIZ člen 168, 168/5, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3. ZZK-1 člen 98, 98/1, 147. SPZ člen 49, 49/1.
izvršba za poplačilo denarne terjatve - tožba za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - vknjižba nepremičnine na dolžnika - neprimerno sredstvo zavarovanja - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vrste začasnih odredb
Če toženec ni zemljiškoknjižni lastnik, v zemljiški knjigi ni mogoče vpisati predlagane zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
Upoštevajoč temeljno dokazno pravilo, da nosi stranka trditveno in dokazno breme za dejstva, ki so ji v korist, je bil toženec zaradi dokazovanja negativnega dejstva v dokazno šibkejšem položaju.
Sodišču ni treba izvesti dokaza, ki bi služil ugotovitvi pravno nerelevantnega dejstva (213. člen ZPP).
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zaprt transakcijski račun - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Dejstvo, da so vsi transakcijski računi toženke zaprti, samo po sebi za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne zadostuje.
Sodišče ne more izvedencu naročiti, da v stanovanju toženke rekonstruira vse možne načine premikanja (različnega) pohištva, meče in drsa po tleh s stvarmi različne velikosti in različne teže in podobno. Izvedenec bi lahko opravil rekonstrukcijo in ponovil posnete zvoke (in njihovo jakost) le, če bi vedel, s čim točno in na kakšen način so nastali. Teh trditev pa tožnik ni ponudil, pa tudi dokazni postopek podlage za konkretnejše ugotovitve ni dal. Dokaz z rekonstrukcijo je zato v okoliščinah konkretnega primera, za dokazovanje dejstva, da je hrup, ki ga je tožnik posnel, povzročila toženka oziroma je bil povzročen pri uporabi njenega stanovanja, neprimeren dokaz. Enako velja za predlog, da bi izvedenec v nočnih urah opravil ogled in takrat ugotovil jakost in smer hrupa.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZPP člen 184, 184/1, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - varstvo soposesti - dejanska oblast nad stvarjo - prepozen dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena sprememba tožbe - prekluziven rok - rok za posestno varstvo
Način izvajanja posesti lastnika zemljišča je lahko tudi v tem, da občasno prihaja po svojem agentu, ki ta zemljišča prodaja. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka travnik kosila, tožeča stranka pa ni izkazala, da bi imela kot lastnik zemljišča v posesti. Ker je sodišče zavrnilo zaslišanje treh domnevnih strank, ki jih je tožeča stranka vodila na parcele, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, tožeče stranki pa je bilo odvzeto sodno varstvo.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4.
fikcija vročitve - tek roka za dvig pisanja - zavrženje prepoznega ugovora
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi - vročilnice v izvršilnem spisu izhaja, da je bil sklep o izvršbi drugi dolžnici vročen s fikcijo vročitve skladno z določilom tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Vročevalec je dne 17. 10. 2022 v hišnem predalčniku na naslovu druge dolžnice pustil obvestilo kje se pisanje nahaja in navedbo roka 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ker naslovnik pisanja v tem roku ni prevzel, je vročevalec dne 3. 11. 2022 pismo pustil v hišnem predalčniku. S potekom 15-dnevnega roka, šteto do dne 17. 10. 2022, se je z dnem 1. 11. 2022 štela vročitev za opravljeno. Dejstvo, da je bil 1. 11. 2022 praznik, tega ne spremeni. Vrhovno sodišče RS je namreč dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje v zvezi z institutom fikcije vročitve, ki mu sledi tudi sodna praksa, in zavzelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP, po katerem se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika. To pomeni, da lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali na drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
ZTLR člen 24, 25. SPZ člen 47, 75, 75/1. OZ člen 133.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - rušenje objekta - imisije - prepovedane imisije - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Zahtevek na delno odstranitev pomožnega objekta – dela ostrešja, je po svoji naravi, glede na navedbe tožeče stranke, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti v smislu določila 133. člena OZ. Po pravni naravi je to odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred podaljšanjem ostrešja, da ne bo več nevarnosti padca snega ali izlitja vode in požarne nevarnosti.
SZ člen 7, 7/1. SZ-1 člen 2, 2/3, 40, 40/1. SZ-1E člen 41, 41/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29, 29/4. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 3, 3/1, 3/1-17, 28. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2010) člen 14, 14/1.
pogodba o upravljanju - večstanovanjska stavba - stavba z več vhodi - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - večinsko soglasje etažnih lastnikov - odpoved pogodbe o upravljanju - terjatev upravnika za povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - zahtevek upravnika za povračilo obratovalnih stroškov - obratovalni stroški in stroški upravljanja - odločanje etažnih lastnikov - ničnost sklepov etažnih lastnikov - delitev stroškov med etažnimi lastniki - število uporabnikov stanovanja - stroški porabe vode - stroški ogrevanja stanovanja - neto tlorisna površina
SZ-1, ki je pričel veljati 14. 10. 2003 in je nadomestil prejšnji SZ iz leta 1991, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ, z uveljavitvijo SZ-1 samodejno prenehale, ali da bi jih bilo treba prilagoditi. Zato je tožnik še vedno upravnik večstanovanjske hiše na naslovu B. 7 in pogodba iz leta 1995 zavezuje stranki. Ker upravnika in etažne lastnike zavezuje pogodba o upravljanju, sklenjena na ravni vhoda, je pravilno, da se tudi obratovalni stroški oziroma stroški, povezani z upravljanjem, delijo na ravni vhoda.
Tožnik od uporabnikov ni zahteval nobenih dokazil o spremembi števila uporabnikov v stanovanju, temveč se je zadovoljil z njihovim golim obvestilom (elektronskim sporočilom). Takšno postopanje ni ustrezno. Njegova evidenca o številu oseb v posledici ne more biti verodostojna in pravilnost obračuna stroškov ni izkazana.
predpravdni stroški - priznani stroški predpravdnega zahtevka - poseben sklep o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - poseben sklep o višini stroškov - naknaden sklep o odmeri stroškov
Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbenimi navedbami, da je tožnik upravičen tudi do povračila stroškov odvetniškega zastopanja za sestavo pritožbe v predpravdnem odškodninskem postopku pred zavarovalnico. Takrat veljavna Odvetniška tarifa je v točki 38/3 predvidevala plačilo odvetniških stroškov za sestavo pritožbe v postopku pred zavarovalnico, torej v predpravdnem postopku, v višini osnovne vrednosti spornega predmeta, povečano za 25 %. Četudi je res, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da tožnik v predpravdnem postopku s pritožbo zoper odločitev zavarovalnice ni uspel, pa se je tekom te pravde izkazalo, da je njegov zahtevek po temelju utemeljen, torej je zavarovalnica v predpravdnem postopku neutemeljeno zavračala izplačilo odškodnine zaradi domnevnega neobstoja temelja zahtevka (pasivne legitimacije). Vložitev pritožbe zoper odločitev zavarovalnice v predpravdnem postopku je bila smotrna, saj bi, če bi tožnik tedaj s pritožbo uspel, lahko bila preprečena pravda. Zato je tožnik do tega stroška upravičen, enako kot je upravičen do povrnitve stroška za sestavo predpravdnega odškodninskega zahtevka.
Kadar se sodišče prve stopnje odloči za izdajo posebnega sklepa o stroških (kot v tem primeru), mora v svoji glavni odločbi sprejeti odločitev o tem, katera stranka mora povrniti stroške in v kakšnem deležu. V naknadnem, posebnem sklepu o stroških sodišče zgolj odmeri višino stroškov (ugotovi obseg potrebnih stroškov), ne odloča pa o deležu (odstotku) potrebnih stroškov, saj je o tem že odločeno v odločbi, s katero se je končal postopek. Ker sodišče prve stopnje v izreku ni odločilo o tem, v kakšnem deležu mora toženka povrniti tožniku stroške, je toženka dolžna tožniku povrniti vse potrebne pravdne stroške.