ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 321, 321/2, 321/3, 339, 339/1. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 17. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (11.09.2021) člen 5, 5/1. KZ-1 člen 137, 138. ZNB člen 47.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - test sorazmernosti - ustavna odločba - osebni podatki - diskriminacija - osebna okoliščina - odškodninska odgovornost delodajalca
Toženka se je k zagotavljanju varnih delovnih razmer izrecno zavezala v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. S sprejetimi ukrepi zato tožniku ni samovoljno nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Na drugi strani je spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnik izrecno zavezal tudi v pogodbi o zaposlitvi. Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT ni pomenila, da so se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca.
ZPP člen 4, 125a, 125a/4, 339, 339/2, 339/2-10.. ZDD-1 člen 25, 26, 27, 30, 31.. ZDR-1 člen 33, 34, 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - dodatek za delo v rizičnih razmerah - višina dodatka
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je vsebina Sklepa jasna. Sodišče prve stopnje je zato pri presoji obstoja in teže kršitve zmotno štelo kot odločilno, da tožena stranka tožnici kot vodji ni dala (še) posebnih navodil glede vodenja evidenc opravljanja molekularnih preiskav, saj ta niso bila potrebna. Pri tem tudi ni bistveno, da se je sporni dodatek za delavce tožničinega oddelka sicer obračunaval po posameznih dnevih (in ne po posameznih urah). Okoliščina, da je bil položaj tožnice specifičen, saj je kot edini mikrobiolog med vodji oddelkov poleg del in nalog iz naslova te funkcije opravljala tudi molekularne preiskave na prisotnost koronavirusa, je namreč ni razbremenjevala dolžnosti za posredovanje podatkov, ki ustrezajo vsebini in obsegu dejansko opravljenega dela.
ZBan-1 člen 350a, 350a/1.. ZGD-1 člen 337.. ZPP člen 13, 23, 24, 191, 196, 208, 443, 482.. ZPSVIKOB člen 9, 25, 45.. ZRPPB člen 265.
odškodninski spor - prekinitev in nadaljevanje postopka - neskladje zakona z ustavo - prenehanje razloga za prekinitev - ni predhodno vprašanje - navadno sosporništvo na pasivni strani - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - gospodarski spor - stvarna pristojnost sodišča
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da so bili z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinjeni, dokler ne bo odpravljena protiustavnost iz 2. točke izreka omenjene odločbe Ustavnega sodišča (z 2. točko izreka je bilo ugotovljeno, da je 265. člen ZRPPB v neskladju z Ustavo). S sprejetjem ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019, je bila odpravljena protiustavnost, ki je bila predhodno ugotovljena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, zato takrat razlogov za prekinitev postopka ni bilo več. Dne 5. 3. 2020 je Ustavno sodišče RS izdalo sklep opr. št. U-I-4/20-19, s katerim je zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (1. točka izreka) in do končne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti ZPSVIKOB prekinilo pravdne postopke iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB. Ta dva člena ZPSVIKOB pa urejata postopke, v katerih oškodovanci zoper Banko Slovenije (drugo toženo stranko) uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1. Ustavno sodišče RS je tako s sklepom U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020 (ponovno) prekinilo zgolj odškodninske postopke, ki tečejo zoper drugo toženo stranko (Banko Slovenije), zaradi česar se navedeni sklep Ustavnega sodišča ne nanaša na prvo in tretje toženo stranko (poslovno banko in Republiko Slovenijo). Posledično ovir za nadaljevanje postopka zoper prvo in tretje toženo stranko ni (208. člen ZPP), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek zoper prvo in tretje toženo stranko nadaljuje, pravilna.
dokaz z zaslišanjem prič - dokazna ocena - pristranskost priče - nepristop stranke na narok
Vendar pa zgolj zato, ker so priče v razmerju s tožečo stranko, to ne pomeni, da so te priče zgolj zato tudi pristranske. Sodišče prve stopnje si je namreč vtis o izpovedi zaslišanih prič ustvarilo z osebnim vtisom ob zaslišanju, kar je tudi namen neposrednega zaslišanja prič. Jasno je pojasnilo, da so bile izpovedi skladne, tudi s predloženimi listinskimi dokazi.
Ker je v tem sporu le ena nasprotna stranka, je sodišče prve stopnje od tožnika neutemeljeno zahtevalo še en izvod nasprotne tožbe s prilogami in posledično z izpodbijanim sklepom napačno zavrglo nasprotno tožbo, ker naj tožnik v danem roku ne bi predložil dodatnega (tretjega) izvoda nasprotne tožbe. Tožnik je namreč skladno s prvim odstavkom 106. člena ZPP sodišču povsem pravilno izročil (le) dva izvoda nasprotne tožbe - enega za sodišče in enega za nasprotno stranko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064213
KZ-1 člen 197, 197/1. ZKP člen 167, 167/1, 175, 175/1, 175/2, 184, 184/1.
uvedba preiskave - sklep o preiskavi - izpodbijanje pravne kvalifikacije kaznivega dejanja v sklepu o preiskavi - zahteva za razširitev preiskave - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - delovno mesto - v zvezi z delom - namenska razlaga - spolno nadlegovanje - pravno varovane dobrine - varovanje dostojanstva delavca - utemeljen sum
Pravna dobrina, ki se ščiti s kaznivim dejanjem šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1, je delavčevo dostojanstvo. Namen je torej varovati delavca pred vsemi oblikami šikaniranja, trpinčenja in nadlegovanja, tudi spolnega, na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Šikaniranje se lahko izvršuje na vertikalni ravni, ko sta storilec in oškodovanec v hierarhičnem razmerju v okviru delovnega procesa, pa tudi na horizontalni ravni, ko sta si storilec in oškodovanec v prirejenem položaju. Že na podlagi jezikovne razlage zakonskega znaka na delovnem mestu ali v zvezi z delom je moč sklepati, da ni nujno, da sta storilec in oškodovanec zaposlena pri istem delodajalcu, predvsem pa to potrjuje namenska razlaga. Glede na raznolikost delovnega procesa in vanj vključenih deležnikov, delavčevo dostojanstvo pri opravljanju dela namreč ne bi moglo biti ustrezno varovano, če bi bilo inkriminirano izključno šikaniranje s strani oškodovančevih sodelavcev, zaposlenih pri istem delodajalcu kot oškodovanec, ne pa tudi drugih delavcev, s katerimi oškodovanec sodeluje v okviru opravljanja nalog na svojem delovnem mestu oziroma aktivnosti v zvezi z delom.
Preiskava se načeloma opravi samo glede tistega kaznivega dejanja in zoper tistega obdolženca, na katerega se nanaša sklep o preiskavi (prvi odstavek 175. člena ZKP). Vendar preiskovalni sodnik preiskavo vodi z namenom, da bo "stanje stvari zadosti razjasnjeno" (prvi odstavek 184. člena ZKP). Zato ga ni mogoče togo omejevati z zahtevo tožilca - če se namreč med preiskavo pokaže, da je treba postopek razširiti tudi na kakšno drugo kaznivo dejanje ali zoper kakšno drugo osebo, obvesti preiskovalni sodnik o tem državnega tožilca. V takem primeru se smejo opraviti tista preiskovalna dejanja, ki jih ni mogoče odlašati; o vsem, kar je bilo storjeno, pa je treba obvestiti državnega tožilca (drugi odstavek 175. člena ZKP).
nastanek solastnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - obseg zapuščine
Nadalje pritožba neutemeljeno izpostavlja okoliščino, da bi morala tožeča stranka poleg ugotovitvenega zahtevka postaviti tudi dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj gre v primeru nastanka solastnine na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla. V obravnavani zadevi ni bila vložena tožba na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ, čeprav je moralo sodišče prve stopnje zahtevek obravnavati na tej podlagi, pač pa tožba na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni A. A. ne spada del sporne nepremičnine. To pomeni, da je pravovarstveni cilj takšne tožbe v skladu z določbami 212. člena ZD dosežen zgolj z ugotovitvijo, da določen del sporne nepremičnine ne spada v zapuščino in slednji ni predmet dedovanja. Na kak način bo tožeča stranka v takšnem primeru dosegla vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo, ko je bilo ugotovljeno, da določen del nepremičnine ne spada v zapuščino, ker naj bi tožeča stranka na tem delu pridobila solastninsko pravico, je drugotnega pomena v predmetni pravdi.
odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - preizkus iz varstva pri delu - praktično usposabljanje
Obveznost tožene stranke, da delavca izobrazi glede pravil iz naslova varstva pri delu, se ne izčrpa s tem, da delavec opravi teoretični preizkus znanja, saj tožena stranka ni dokazala, da bi bil A. A. deležen praktičnega preizkusa znanja, s katerim bi se preverilo, ali obvlada zagon stroja in je seznanjen in tudi dejansko razume predpisane postopke.
Dokazni postopek je pokazal, da A. A. ni bil deležen nikakršnega takšnega usposabljanja, ki bi v njem vzbudil in utrdil zavest o pomembnosti vseh pravil, ki veljajo pri toženi stranki na področju varstva in zdravja pri delu. Sam je namreč izpovedal, da ni vedel, da navodila za varno delo obstajajo (čeprav se le-ta nahajajo ob samem stroju), kar vse kaže na pomanjkljivo usposobljenost A. A. (in tudi njegovo nezainteresiranost).
Ker v obravnavanem primeru tožbeni zahtevek tožnice temelji na istem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za odločitev za izdajo kazenske obsodilne sodbe, je posledično podan temelj odškodninske odgovornosti toženca. Vzrok za nastanek škode pri tožnici izvira iz toženčevega protipravnega ravnanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSC00064296
KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCP člen 37, 37/3.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pravila cestnega prometa
Taki zaključki pa niso vprašljivi niti glede na odgovore izvedenca o morebitni zaznavi vožnje neznanega vozila s strani oškodovancev, saj je v tem delu prvo sodišče ne glede na odgovor izvedenca v točki 15) obrazložitve, izhajajoč iz skladnih in dokazno pravilno ocenjenih izpovedi obeh oškodovancev pravilno dognalo, da nobeno (neznano) vozilo ni vozilo pred oškodovancema, niti ju ni pri njuni vožnji prehitelo. Zato je prvo sodišče pravilno zaključilo, da razlog obdolženčeve nenadne reakcije s polnim zaviranjem ni bil v zatrjevani protipredpisni vožnji nasproti vozečega vozila.
O obdolženčevi protipredpisni vožnji po določbi tretjega odstavka člena 37 ZPrCP, kar pritožba tudi konkretno ne problematizira, ni torej nobenega dvoma, saj je taka vožnja pojasnjena s sledovi zaviranja in nadalje, ko je tudi izvedenec A. A. v svojem mnenju in zaključkih pojasnil, da v primeru, če bi obdolženec vozil pravilno po desnem delu vozišča, do nevarne situacije, tudi v primeru obstoja nasproti vozečega vozila, ne bi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064007
ZIZ člen 272. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 123, 123/2, 123/2-a, 123/2-b, 123/2-c, 123/7, 124b, 124b/1.
znamka - kršitev znamke - prepoved uporabe znaka - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva škoda - zmeda potrošnika glede izvora blaga - dolžnost obveščanja
Tožnici naj bi nenadomestljiva škoda nastajala s toženkinim trženjem njenega izdelka WAYA RefluStop, ki da je tožničinemu izdelku RefluSTAT zelo podoben, zaradi česar naj bi med potrošniki, ki sta jim oba izdelka - oba namenjena zdravljenju refluksa iz požiralnika - dostopna brez recepta, nastajala zmeda o izvoru izdelkov. Vendar pa je zmeda potrošnikov o izvoru blaga ali storitev zaradi dvojne podobnosti na eni strani primerjanih znakov in na drugi s temi znaki označenega blaga ali storitev predpostavka kršitve znamke po točki b) drugega odstavka prvega odstavka 47. člena ZIL-1, ta zmeda pa ni na takšni ravni splošnosti zatrjevana, kot izhaja iz tožničinega predloga, in torej že kar samodejno istovetna s težko nadomestljivo škodo v smislu točke b) drugega odstavka 123. člena ZIL-1.
Člen 124.b ZIL-1 vsebuje pravico materialnega prava, ki jo je kot takšno mogoče uveljavljati v postopku zavarovanja z začasno odredbo (pod pogoji iz 272. člena ZIZ, ki so praktično enaki kot tisti iz 123. člena ZIL-1).
URS člen 22, 26, 155. ZPP člen 351, 351/2. ZZK-1 člen 74, 74/3. ZUstS člen 1, 1/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravno ravnanje sodišča - predpostavke odgovornosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze - vložitev ustavne pritožbe - subsidiarnost odškodninskega varstva
Oškodovanec mora v primerih, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost zaradi kršitve z ustavo varovane človekove pravice, vložiti tudi ustavno pritožbo, da bi se izognil učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo. S tem se sledi materialnopravnemu izhodišču, da je pravica do povračila škode v razmerju do postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti, sekundarna ter da je zato treba upoštevati vsakršno možnost pravnega varstva, če prizadeti z njim lahko uveljavi odpravo zatrjevanih protipravnosti in tako prepreči škodo.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko sodišče v nasprotju z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP sodno pisanje vroči neposredno, stori absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je s takim ravnanjem stranki odvzeta možnost (učinkovitega) obravnavanja pred sodiščem.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - gospodarski spor - nesporno dejansko stanje - zahteva za razpis naroka - neprerekane trditve - opozorilo na posledice
Tožena stranka v ničemer ni bila zavedena, da bo sodišče na vsak način opravilo narok za glavno obravnavo. Celo več, izrecno je bila opozorjena na to, da naroka ne bo opravilo, če ga nobena od pravdnih strank ne bo zahtevala, obe pa sta bili obveščeni o tem, da se dejansko stanje šteje za nesporno in kako je sodišče prve stopnje prišlo do tega zaključka.
zahtevek za plačilo - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izpovedba priče - dokazna ocena izpovedbe prič
Tožena stranka s skopo oziroma splošno pritožbeno trditvijo, da sodišče njenih navedb in argumentov ni upoštevalo ter da je v celoti sledilo izpovedbi zaslišane priče B. B., ne more uspeti. Tožena stranka ni opredeljeno navedla dejstev, ki naj bila zmotno ugotovljena oziroma obrazloženo navedla, zakaj so bila ta dejstva zmotno ugotovljena.
popravni sklep - napačna pravna opredelitev dejanja - izvirnik sodne odločbe - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Ob ugotovitvi, da je obdolženec dejanji storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, bi moralo sodišče prve stopnje obe kaznivi dejanji pravno opredeliti še v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1. Ker tega ob izreku sodbe ni storilo, je ravnalo v obdolženčevo škodo.
S sklepom o popravi ni mogoče popraviti izvirnika sodbe. V sodbo, kot je bila razglašena, sodišče prve stopnje ne sme posegati z (nepravilno) izdajo popravnega sklepa, temveč se tovrstne napake lahko odpravijo zgolj v postopku s pravnimi sredstvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064237
SPZ člen 59, 59/1, 72, 72/2, 95, 95/1, 96, 96/1. ZZZDR člen 56, 56/1, 56/2, 56/3. ZPP člen 355, 355/1.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja - plačilo skupnih dolgov - samostojni podjetnik - plodovi - pravila vračanja - obogatitveni zahtevek - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo
Dohodek iz podjetniške dejavnosti (predelava plastičnih mas), ki ga je tožnik ustvaril po prenehanju življenjske skupnosti s toženko iz svoje poslovne dejavnosti samostojnega podjetnika, v okviru katere je uporabljal (tudi) skupne stvari, kot je opozorilo vrhovno sodišče, ni plod opravljanja te dejavnosti ter pri njej uporabljenih proizvodnih strojev in poslovnih nepremičnin. Zato ni skupno premoženje.
Ureditev je treba razlagati na način, da se v primerih vindikacijskega zahtevka uporablja pravila vračanja iz SPZ, v primeru obogatitvenega pa pravila OZ. V obravnavani zadevi vindikacijski zahtevek ni uveljavljan, torej ni podlage za uporabo določb 95. in 96. člena SPZ.
ZDR-1 člen 36, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 362, 362/2, 339, 339/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilna dolžnost - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - prekluzija
Tudi če bi sledili navedbam tožnice, da je toženka delovni čas od 14. 6. 2021 dalje začasno prerazporedila le njej, to glede na pravilne ugotovitve o obstoju resnega in utemeljenega objektivnega odpovednega razloga in o tem, da se toženka do tožnice sicer ni obnašala nespoštljivo ter da nad njo ni izvajala šikaniranja ali nedopustnih pritiskov zaradi bolniške odsotnosti, samo po sebi ne bi zadostovalo za zaključek o navideznosti odpovednega razloga in s tem nezakonitosti odpovedi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064440
ZIL-1 člen 123, 123/7, 124, 124b, 124b/1, 124b/4. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
blagovna znamka EU - zavarovanje dokazov - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrženje predloga za začasno odredbo - zahtevek za razkritje podatkov
Utemeljene so pritožbene navedbe, da se sklop podatkov iz predloga za zavarovanje dokazov razlikuje od sklopa podatkov iz predloga za izdajo začasne odredbe. Že njuna vsebinska primerjava izkazuje, da je varstvo, ki ga upnica uveljavlja s predlogom za izdajo začasne odredbe, širše od varstva, ki ga uveljavlja s predlogom za zavarovanje dokazov.
Utemeljene so tudi pritožbene navedbe, da začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva.
URS člen 22, 23, 33. OZ člen 40, 50, 92. ZPP člen 7, 212.
enako varstvo pravic v postopku - vnaprejšnja dokazna ocena - sodba presenečenja - najem kredita za drugega - odplačevanje kredita - dvom v verodostojnost - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ničnost pogodbe - nedopustni nagib - prisilna sklenitev pogodbe - izpodbojnost pogodbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo tožničine ustavne pravice iz 22. in 33. člena URS.
Obema pravdnima strankama je bilo zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku. Zgolj dejstvo, da tožnica ne soglaša z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da ji ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic. Iz enakega razloga tožnici tudi ni bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena URS. Tožnica zaradi odločitve v konkretnem primeru ni nikakor omejena v postopku dedovanja po pokojni materi. Vprašanje, ali bo zgolj ona podedovala materino stanovanje, ali pa tudi toženec in sestra, pa ni vprašanje tega postopka, ampak zapuščinskega postopka, ki je že v teku.