• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 23
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL Sodba II Cpg 639/2020
    16.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00065007
    SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 5/3, 22, 25, 25/1, 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 31, 32, 32/2, 51, 51/2, 182, 182/1. OZ člen 190, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 115, 118, 118/4, 118/4-2, 118/5. ZPP člen 7, 11, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 347, 347/1, 350, 350/2, 355, 355/1, 451, 452, 453, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2, 495. EZ-1 člen 357, 357/1. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 4. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 26, 26-3, 26-9. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 2, 2/1, 11.
    spor majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - načelo vestnosti in poštenja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja - določitev solastniških deležev - skupni deli - posli rednega upravljanja - stroški upravljanja - plačilo stroškov stanovanja redno upravljanje - posel izrednega upravljanja - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - delitev stroškov upravljanja - delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi - dogovor o delitvi stroškov - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - pogodba med solastniki skupne stvari o medsebojnih razmerjih v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča - neupravičena obogatitev - poslovna stavba - pogodba o medsebojnih razmerjih - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - lastninskopravna razmerja na skupnih delih - razmerja med etažnimi lastniki - mandatna pogodba - izpolnitev dolžnika ali tretjega - subrogacija - izpolnitev s subrogacijo - opustitev izvedbe dokaza - stroški za pristop na narok - delitev stroškov v poslovni stavbi - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - potrebni pravdni stroški - dokazi in izvajanje dokazov - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - določitev upravnika - upravnik
    Upravnik mora skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov (2. alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ), to pa brez rednih dobav ni mogoče. Zato mora upravnik, čeprav k temu ni izrecno zavezan, kljub temu poravnati te stroške, saj le tako lahko v celoti in popolnoma izpolni svojo obveznost kot upravnik večstanovanjske stavbe in prepreči morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica prekinitve dobav zaradi neplačil. V takšnih primerih ima zato upravnik pravico do povrnitve plačanega, in sicer na temelju pravil o subrogaciji.

    Skupni deli so solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov (posebni skupni deli) (četrti odstavek 3. člena SZ-1), pri čemer je ureditev splošnih skupnih delov predpisana kot pravilo, ureditev in obstoj posebnih skupnih delov pa kot izjema. V skladu s tretjim odstavkom 5. člena SZ-1 spadajo med skupne inštalacije, naprave in opremo tudi dvigala. Poseben skupni del se lahko določi že s pogodbo o medsebojnih razmerjih, v vsakem primeru pa je za oblikovanje posebnega skupnega dela potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov (22. člen SZ-1 in drugi odstavek 32. člena SZ-1). Glede na navedeno bi se toženka lahko svoje obveznosti plačila stroškov vzdrževanja in obratovanja dvigal razbremenila le, če bi zatrjevala in dokazala, da so jaški dvigala v južni lameli posebni skupni prostori (primerjaj četrti odstavek 3. člena SZ-1 v zvezi z 21. členom SZ-1). Le v takem primeru, in če ne bi bila solastnica posebnega skupnega dela, toženka ne bi bila zavezana za plačilo stroškov v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem dvigal.
  • 202.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 374/2022
    16.2.2023
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00066508
    ZDR-1 člen 61, 61/1, 200. OZ člen 619. ZVZD-1 člen 39. ZUTD člen 163, 163/3.
    prenehanje delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - zloraba - poslovni model - dejanski delodajalec
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik vključil v organiziran delovni proces druge toženke na način, da se je zaposlil pri prvi, tretji in četrti toženki, ki so ga napotovale na delo k drugi toženki, kjer je za plačilo, ki ga je prejemal od prve, tretje in četrte toženke, osebno in ves čas zaposlitve nepretrgano opravljal delo po navodilih in pod nadzorom druge toženke.

    Kljub tej ugotovitvi je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za drugo toženko po vsebini za agencijskega delavca zaposlenega pri prvi, tretji in četrti toženki, ki so zagotavljale njegovo delo v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1 drugi toženki.
  • 203.
    VSL Sodba in sklep I Cp 246/2022
    16.2.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00064385
    ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. DZ člen 290, 290/1.
    ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno in skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - izenačenost zakonske in izvenzakonske zveze - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - izročilna pogodba - darilo enemu od zakoncev - skupna denarna sredstva zakoncev - obligacijska pravica - stvarna pravica - trenutek pridobitve premoženja - neupravičena obogatitev - delež zakonca na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja
    Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, pa čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Vendar so v obravnavani zadevi dejanske okoliščine drugačne, saj je toženec sklenil pogodbo in pridobil obligacijsko pravico na izročitev nepremičnega premoženja od izročevalke oziroma preužitkarice v last in posest pred nastankom zunajzakonske skupnosti oziroma še preden je tožnico sploh spoznal.

    Ko sta se pravdni stranki spoznali in kasneje vzpostavili zunajzakonsko skupnost, je toženec že razpolagal z obligacijsko pravico, ki je izvirala iz sklenjene preužitkarske pogodbe in je spadala v njegovo posebno premoženje. V primeru, ko je obligacijska pravica že del posebnega premoženja, spada v to premoženje tudi stvarna pravica pridobljena na njeni podlagi.
  • 204.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 624/2022
    16.2.2023
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - JAVNI ZAVODI
    VDS00066304
    ZSPJS člen 17, 17/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/1, 4, 4/4, 4/6.
    preizkus ocene dela - delovna uspešnost - ustno pooblastilo - vsebinska presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka - diskriminacija
    Veljavno pooblastilo za ocenjevanje je lahko tudi ustno, saj Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ne zahteva, da bi to pooblastilo moralo biti dano v pisni obliki.

    Na podlagi izpovedi tožnici nadrejenih, ki sta bila seznanjena z delom tožnice v letu 2018, se je sodišče prve stopnje, ki dela tožnice ne pozna in ni pristojno za njeno ocenjevanje, prepričalo, da podana ocena po kriterijih sodelovanja, interdisciplinarnosti in komuniciranju utemeljeno odstopa navzdol.
  • 205.
    VSL Sklep IV Cpg 72/2023
    16.2.2023
    SODNI REGISTER
    VSL00064407
    ZSReg člen 39, 39-1, 40, 40/2.
    odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - sklep registrskega sodišča - sprememba sklepa - vpis sklepa v register - postopek s pritožbo - nedopustna pritožba
    Kadar pa sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča in odredi vpis, registrsko sodišče na podlagi takšnega sklepa opravi vpis v sodni register. To pomeni, da registrsko sodišče ne odloča ponovno o vpisu v sodni register, pač pa opravi le sklepno izvršilo dejanje vpisa, v obravnavanem primeru na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 600/2022 z dne 22. 12. 2022 skladno s citiranim zakonitim določilom ZSReg. Izpodbijani sklep predstavlja tako zgolj izvršilni akt sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 600/2022, zoper katerega pa pritožba ni dopustna.
  • 206.
    VSM Sklep I Ip 22/2023
    16.2.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00067112
    ZIZ člen 34, 34/3, 44, 44/3.
    nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj izvršilnega naslova
    V taki dejanski situaciji, ko je bil ob odločanju sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu za dovolitev izvršbe z novim sredstvom izvršbe že pravnomočen tudi sklep z dne 25. 10. 2022 o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni nadaljevalo izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Izvršbe, ki do izdaje izpodbijanega sklepa dolžniku ni nalagala izpolnitev dajatvenega zahtevka in dovolitve izvršbe v primeru neizpolnitve obveznosti, namreč ni bilo mogoče nadaljevati z opravo izvršbe na drugo sredstvo izvršbe, kot smiselno izhaja iz četrtega odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa.
  • 207.
    VSM Sklep III Cp 72/2023
    16.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00064603
    DZ člen 189, 190, 195, 197.
    zahtevek za znižanje preživnine - trditveno in dokazno breme
    Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo, v obravnavanem primeru je to prvi odstavek 197. člena DZ. Na predlagatelju, ki je podal zahtevo za znižanje preživnine, je tako trditveno in dokazno breme o spremenjenih preživninskih potrebah mladoletnih otrok ali spremenjenih zmožnostih staršev za preživljanje otroka.
  • 208.
    VSL Sklep I Cp 243/2023
    16.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00064352
    ZPP člen 239, 239/1, 263, 304, 304/1, 356, 364, 364/3.
    vzdrževanje reda na glavni obravnavi - motenje reda na glavni obravnavi - zaslišanje stranke - snemanje glavne obravnave - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do kontradiktornega postopka - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - začasna odstranitev iz sodne dvorane - pojasnila k navedbam o kršitvah določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim senatom - odstranitev stranke z naroka
    Po presoji pritožbenega senata sodišče prve stopnje ni bilo ustrezno tolerantno, saj iz prepisa ne izhaja, prav tako pa ne izhaja iz dodatnega pojasnila prvostopenjskega sodišča, danega na zahtevo pritožbenega sodišča, da bi bil tožnik razburjen, nesramen, žaljiv ali da bi delo sodišča resneje oviral. Ker je tožnika med zaslišanjem zato neutemeljeno odstranilo iz razpravne dvorane, mu je odvzelo pravico do poštenega kontradiktornega postopka.
  • 209.
    VSL Sklep Cst 41/2023
    16.2.2023
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00064202
    ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
    stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
    ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.
  • 210.
    VDSS Sodba Pdp 652/2022
    16.2.2023
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VDS00065460
    OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1. ZGD-1 člen 270, 270/1, 294, 294/6. ZBan-1 člen 124, 124/1, 124/1-4. ZBan-2 člen 169, 170. ZDR člen 8. ZDR-1 člen 9.
    predsednik uprave - nično pogodbeno določilo - splošni akt delodajalca - uspešnost poslovanja - pravna narava prejemka
    Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da toženka oziroma njen nadzorni svet ni imel možnosti, da bi tožniku določil oziroma priznal dohodek, ki ni skladen s Politiko prejemkov toženke oziroma ki ga ta ne določa. Iz točke V.1.2. Politike prejemkov toženke izhaja, kateri prejemki so lahko izplačani članu uprave. Prejemki so v tej določbi taksativno našteti in med njimi vtoževane posebne nagrade za uspešnost poslovanja ni navedene.
  • 211.
    VSM Sodba IV Kp 11649/2021
    16.2.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00064394
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 54, 54/1, 220, 220/1.
    kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje - protispisnost - varstvo lastninske pravice - škoda
    Da bi sodišče prve stopnje iz listin oziroma izpovedb napačno povzelo bistvene okoliščine, iz obrazložitve sodbe ni razvidno, kot tudi ni razvidno, da bi bili razlogi sodbi v nasprotju z izrekom, zaradi česar uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
  • 212.
    VSL Sklep Cst 40/2023
    16.2.2023
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00064201
    ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
    stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
    ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.
  • 213.
    VSL Sklep I Kp 34149/2022
    16.2.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00069089
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 19. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 527/1.
    izročitev tujca - pogoji za izročitev tujca - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - mučenje - prošnja za izročitev - ekstradicijski pripor
    Sodišče prve stopnje zagotovil države prosilke, da tujec ne bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP, ni spregledalo, vendar pa je na podlagi objektivnih podatkov o sistemskih in splošnih pomanjkljivostih v zaporih Republike Severne Makedonije in celoviti oceni materialnih razmer v KPU Zapor Skopje, ki danih zagotovil očitno ne potrjujejo, pravilno presodilo, da ni mogoče odvrniti obstoja realnega in konkretnega tveganja, da bi bile tujcu v primeru izročitve kršene pravice iz 3. člena EKČP, zato je prošnjo za izročitev tujca utemeljeno zavrnilo.
  • 214.
    VDSS Sodba Pdp 662/2022
    16.2.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00065580
    ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 72, 72/2, 321, 321/2, 321/3, 339, 339/1. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pogoj PCT - COVID-19 - odklonitev testiranja - sorazmernost ukrepa - ustavna odločba - osebni podatki - diskriminacija - osebna okoliščina
    Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženec za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahteval, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imel podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT ni pomenila, da so se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca, kot zmotno očita pritožba.
  • 215.
    VSL Sklep IV Cp 10/2023
    16.2.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00064735
    DZ člen 141, 141/7, 141/8. ZNP-1 člen 41, 108. ZPP člen 253.
    spor iz družinskih razmerij - stiki mladoletnega otroka s starši - sprememba sporazuma o stikih - sprememba ureditve stikov - izvrševanje stikov - spremenjene okoliščine - volja otroka - upoštevanje otrokovih želja - starejši mladoletnik - stiki v korist otroka - svobodno izražanje mnenja - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - bistveni vpliv na razvoj otroka - izvedensko mnenje, izdelano izven sodnega postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
    Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se na podlagi 108. člena ZNP-1 navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Mnenje CSD ima zelo pomembno vsebinsko in procesno težo, saj gre za strokovno mnenje organa, ki je tako kot sodišče dolžan delovati v največjo otrokovo korist. Sodna praksa se je večkrat izrekla, da je kakovostno mnenje CSD enako izvedenskemu mnenju oziroma ga lahko nadomesti. Če je podkrepljeno z ustrezno izpeljanim dokaznim postopkom sodišča, ima to lahko v njem zadostno podlago za pravilno odločitev.

    Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi utemeljeno ni upoštevalo izvedenskih mnenj, ki ji je predložil nasprotni udeleženec, saj ne gre za mnenja v smislu 253. člena ZPP (v zvezi z 41. členom ZNP-1), pač pa se navedeni mnenji lahko upoštevata le kot navedbe očeta (udeleženca), kot je sodišče utemeljeno navedlo in se je do obeh mnenj tudi opredelilo. Obširne pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za upoštevanje navedenih mnenj kot dokazov, tako niso utemeljene.

    Glede na starost mld. A., ki bo v kratkem dopolnil 18 let, se nasprotni udeleženec neutemeljeno sklicuje na svoje pravice kot starša mld. otroka, ki ne morejo imeti prednosti pred otrokovo koristjo.
  • 216.
    VSL Sodba I Cp 1125/2022
    16.2.2023
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00065020
    OZ člen 458, 468.
    jamčevanje za napake stvari - nakup avtomobila - nakup rabljenega vozila - napake stvari - skrite napake - odgovornost za stvarne napake - dokazi in dokazovanje - manjvrednost vozila - izvedensko mnenje
    Tožnik zahteva plačilo 5.000 EUR, ker vozilo BMW, ki ga je oglaševala toženka, nima oglaševanih lastnosti in sicer ni letnik 2011, temveč 2009, predhodno je imelo štiri lastnike in ne le enega, nima aktivnega tempomata, nima adoptivnih bi-xenonskih žarometov, ni slovenskega porekla in nima TV.
  • 217.
    VSM Sklep IV Kp 60516/2020
    16.2.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00064983
    KZ-1 člen 204, 204/1.
    kaznivo dejanje tatvine - predhodni preizkus obtožnega predloga - ocenjevanje utemeljenosti suma - nižji dokazni standard
    Utemeljenost suma namreč zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje po posameznem obdolžencu storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Pri presoji utemeljenega suma je potrebno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne presoja pa se verodostojnost posameznih (nasprotujočih si) dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi.
  • 218.
    VDSS Sodba Pdp 531/2022
    16.2.2023
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00065678
    Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (2018) točka 1, 1/1, 1/2, 1/2-2, 1/3. ZDR-1 člen 6.
    uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenci - diskriminacija
    V drugem odstavku I. točke Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju je bil določen način uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju iz Priloge 1 tega dogovora v plačne razrede. Pritožba zmotno navaja, da je osnovo za to uvrstitev predstavljalo zgolj delovno mesto in ne naziv. Iz Priloge I, na katero se sklicuje citirana določba, namreč izhaja, da je bilo povišanje uvrstitev plačnih razredov izvedeno za delovna mesta s pripadajočimi nazivi, to pa je skladno tudi s prvim odstavkom I. točke Dogovora, iz katerega izhaja, da je namen Dogovora izvedba spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede.
  • 219.
    VSM Sklep III Cp 55/2023
    16.2.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00064632
    DZ člen 135, 136, 137, 189,197. ZFPPIPP člen 390. ZIZ člen 102.
    sprememba višine preživnine - spremenjene okoliščine
    Že določena preživnina se lahko zviša oziroma zniža le pod pogojem, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če sodišče spremenjenih okoliščin v smislu potreb upravičenca oziroma zmožnosti zavezanca ne ugotovi, ni podlage za spremembo preživnine, tudi ne v primeru, da slednja morebiti ni ustrezna in ne krije vseh upravičenčevih preživninskih potreb.
  • 220.
    VSM Sklep III Cp 34/2023
    16.2.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00066527
    URS člen 54.. DZ člen 138, 138/1, 138/3.. ZNP-1 člen 6.. ZPP člen 347, 347/1, 355, 355/1, 355/2.
    skupno starševstvo - razveljavitev prvostopenjske odločbe
    Velja torej načelno izhodišče (pravilo), da je otroku v korist, da vzgoja in varstvo potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev (še) vzpostavljena, zato sta skupna vzgoja in varstvo osnovna (prvenstvena) rešitev (138. člen DZ). Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje. Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko na primer en starš otroka zanemarja ali zlorablja (in je zaradi tega otrok pri njem ogrožen), lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno in zaupa otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Otrok se šteje za ogroženega pri enem od staršev, če ta starš ni primeren za izvajanje varstva in vzgoje.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 23
  • >
  • >>