osebni stečaj - denarna kazen - kršitev začasne odredbe - predlog za vknjižbo lastninske pravice - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Pri zaznambi vrstnega reda pridobitve lastninske pravice gre za varovalno stvarno pravico, te pa so časovno omejene. To pomeni, da jih je treba v določenem roku opravičiti. Varovalna stvarna pravica se opraviči z vložitvijo predloga za ustrezno vknjižbo v vrstnem redu, ki ga varuje ta varovalna stvarna pravica (prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 74. člena, prvi odstavek 81. člena in 104. člen ZZK-1). Dolžnica v pritožbi trdi, da je "notarju A. A. naložila (le), da je v njenem imenu opravičil zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice". Višje sodišče ugotavlja, da mu je s tem (lahko) naročila (le to), da naj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice (v zaznamovanem vrstnem redu). To pa predstavlja takšno kršitev izdane začasne odredbe, zaradi katere je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno izreklo denarno kazen.
Zgolj dejstvo, da je bil tožnik s strani delodajalca napoten, da opravlja delo za družbo A. d. o. o., pri čemer je utrpel poškodbo, ob odsotnosti sklenitve posebne pogodbe o zaposlitvi in dogovora med delodajalcem in uporabnikom v smislu določil 59. do 63. člena ZDR-1 za pristojnost delovnega sodišča ne zadošča (prim. sklepe VSRS VIII R 15/2018, VIII R 3/2016, VIII R 4/2014).
Za spor med tožnikom in družbo A. d. o. o. torej ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča na podlagi točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot tudi ne na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot to zmotno meni pritožba, saj med tožnikom in družbo A. d. o. o. ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato tudi ne more biti podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje o direktni tožbi zoper zavarovalnico te družbe (prvo toženko).
Iz navedenega razloga je zakonodajalec določil, da mora upnik, ko dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji, natančno opredeliti dolžnikove premičnine (tretji odstavek 40. člena ZIZ), kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar in ne stvar koga tretjega. V primeru rubeža na dolžnikovem naslovu je utemeljeno pričakovanje, da so stvari dolžnikove, medtem ko na drugem kraju navedeno sklepanje ni utemeljeno.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dejanska in pravna podlaga zahtevka - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - lastništvo osebnega avtomobila - plačilo kupnine - vračilo kupnine - izpodbijanje dejanskega stanja - nekonkretiziranost trditev
Čeprav sodišče prve stopnje ni izrecno navedlo pravne podlage, pa iz obrazložitve jasno izhaja, da se je ukvarjalo z vprašanjem lastništva spornega avtomobila in s povračilom kupnine.
Pritožba (le) posplošeno navede, „da vsi listinski dokazi in izpovedi zaslišanih strank ter prič ne potrjujejo, da je šlo za tožnikovo vozilo“. V tem delu je pritožba premalo konkretizirana, poleg tega pa toženec – sicer posplošeno – izpodbija dejanske ugotovitve, kar predstavlja nedopusten pritožbeni razlog.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bil dejanski lastnik vozila tožnik, so neutemeljena toženčeva pritožbena izvajanja o razlogih za neuveljavljanje ugovora pobota glede stroškov popravila, odvzema vozila, hrambe in kazni za parkiranje.
ZVrt člen 22, 24, 24/2, 29, 29/2, 32, 32/4, 46a. Zvrt-G člen 17. ZUPJS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 34, 35, 42.
znižano plačilo vrtca - delna oprostitev plačila - pravica do znižanega plačila vrtca - zakonska podlaga - uveljavljanje pravice - odločba o znižanju plačila vrtca - pogodba o medsebojnih obveznostih med vrtcem in starši
Toženka bi morala znižanje plačila vrtca za drugega otroka v smislu delne oprostitve plačila uveljavljati pred CSD, ki o tem ne odloča (kot tudi ne vrtec) po uradni dolžnosti, saj je tudi delna oprostitev plačila vrtca vezana na odločbo CSD in je vrtec ne more upoštevati avtomatično.
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med njimi tudi pravice do subvencioniranja plačila vrtca, gre za sistemsko ureditev, pri čemer mora biti o pravici oziroma pravnem razmerju glede plačila staršev za vrtec, ki ima sicer podlago v materialnem predpisu, odločeno z odločbo. Da se upravičencu prizna določena pravica, mora biti ta uveljavljena in o njej posledično tudi odločeno.
Pravico je treba uveljavljati pred CSD in posamezniku ne pripada že na podlagi zakona, prav tako je vrtec ne more in je ni dolžan upoštevati na podlagi zakona. Ne v ZUPJS ne v ZVrt ni določeno, da se ta pravica upošteva sama po sebi, temveč jo je treba uveljavljati po za to predpisanem postopku, četudi gre za birokratsko delo.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
osebni stečaj - preizkusno obdobje - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - opravila, ki so vključena v nagrado stečajnega upravitelja - višina nadomestila
Upravitelj ima sicer prav, ko navaja, da običajnost opravil v zvezi z nadzorom dolžnika med preizkusnim obdobjem pri odločitvi ni merodajna. Običajna so npr. tudi opravila v zvezi z vložitvijo ugovora proti odpustu obveznosti. Vendar pa zgolj nerodna izbira besede v zvezi z opravili še ne pomeni, da je sklep zato nepravilen.
Izkaže se, da je upravitelj opravljal zgolj osnovne naloge preverjanja izplačil in izterjave, to pa ne pomeni več dela, kot le tista minimalna opravila, za katera je določena najnižja nagrada oziroma nadomestilo za nadzor dolžnika. S takimi, delno spreminjajočimi navedbami, od katerih so se nekatere izkazale za neresnične, upravitelj ni uspel prepričati sodišča, da je izvedel več kot minimalna opravila.
ZD člen 213, 213/1. DZ člen 67. ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 11.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - skupno premoženje zakoncev - vpis pravice v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - nevknjižena lastninska pravica
V 11. členu SPZ je uzakonjena domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Drži sicer, da lahko ta domneva trči v domnevo, ki jo ZZZDR oziroma DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja, vendar je nevknjižena originarna pridobitev lastninske pravice v slabšem položaju od že vknjižene lastninske pravice. Tako stališče je sprejeto tudi v sodni praksi.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 74, 74/2, 210, 210/1, 210/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najem - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranost navedb - stroški odgovora na predlog za odlog - potrebnost stroškov
Predlog po 210. členu ZIZ je mogoče vložiti v izvršilnem postopku, v katerem je predmet prodaje nepremičnina (stanovanjska hiša ali stanovanje), in ne v izvršilnem postopku, v katerem gre za izpraznitev nepremičnine (stanovanjske hiše ali stanovanja).
Pravno varovana škoda mora nastati posebej oziroma se mora odraziti v drugih okoliščinah ali dobrinah ter mora tako presegati tisto škodo, ki je zajeta v realizaciji izvršbe.
Dokazni predlog, da se bo nek dokaz izvedel »po potrebi«, pomeni pavšalno predlagan dokaz. Dolžnika sta tista, ki morata oceniti, ali je nek dokaz za dokazovanje njunih (ugovornih) trditev potreben ali ne, kar pomeni, da je potrebnost določenega dokaza odvisna izključno od njune potrebe ali naj se ta dokaz izvede ali ne – vse to izhaja že iz povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
Upnik je bil s strani sodišča prve stopnje izredno pozvan, da na predlog dolžnikov po 210. členu ZIZ in na njun predlog za odlog izvršbe odgovori. Zato je očitno, da očitno sodišče prve stopnje ni že a priori štelo, da sta predloga neutemeljena, sicer bi ju brez pozivanja upnika na odgovor zavrnilo. Če je sodišče prve stopnje po prejemu upnikovega odgovora spoznalo, da sta oba predloga neutemeljena, je neustrezno sklicevanje, da upnikovo nestrinjanje s predlogi v ničemer ni pripomoglo k odločitvi. Lahko da res ni pripomoglo, a v trenutku, ko je upnik prejel poziv sodišča, naj odgovori na oba predloga, le ni mogel vedeti, kako sodišče razume predloga. Glede na to je upnik ravnal razumno in na predloga odgovoril, s tem pa so stroški vloge že samo zaradi poziva na odgovor postali za izvršbo potrebni.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. SZ-1 člen 25, 49, 49/1. SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - posel rednega upravljanja - večinsko soglasje etažnih lastnikov - določitev upravnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Trditev, da je bila pogodba o upravljanju sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov, ki ima v lasti več kot polovico etažnih delov oz., kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena z več kot 50 % soglasjem etažnih lastnikov, je tožnica podala, kar je odločilno dejstvo po navedenih materialnopravnih določbah, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni zmogla trditvenega bremena (ker ni navedla točnega odstotka), napačen. Sodišče je nadalje navedlo, da tožnica tudi dokaznega bremena ni zmogla, kljub temu, da je tožnica glede zatrjevanega dejstva predložila ustrezen dokaz, tj. pogodbo o upravljanju s podpisi etažnih lstnikov, ki pa je sodišče dokazno ni ocenilo in ni presojalo, ali je s predložitvijo tega dokaza tožnica dokazala, da je bila pogodba o upravljanju veljavno sklenjena. Sodišče tako dokazne ocene sploh ni napravilo in razlogov o odločilnih dejstvih ni navedlo, kar onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.
vpis v zemljiško knjigo - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vknjižba služnostne pravice - stvarno breme - poočitev - nastanek novih parcel - nastanek služnosti - ugotovitev obstoja služnosti - prenehanje služnosti - izbris iz zemljiške knjige - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - raziskovalna dolžnost - dopustitev spremembe tožbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Ne glede na manjkajoč vpis v zemljiški knjigi sta se stvarna služnost in stvarno breme ob združitvi in kasnejši delitvi parcel prenesla. Zemljiškoknjižni prenos obstoječih pravic in bremen s služeče nepremičnine na novo nastale parcele namreč nima konstitutivnega učinka, ampak do prenosa pride že na podlagi zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00062878
OZ člen 299, 299/2, 766, 766/1, 766/2, 766/3, 771, 772, 784, 784/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/1.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - ugotovitev obsega zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje zakoncev - naročilo (mandatna pogodba) - prevzemnik naročila - ustno sklenjena pogodba - dednopravni dogovor - hranilnica - družinski člani - depozitno varčevanje - razpolaganje s tujim premoženjem - obveznosti prevzemnika naročila - smrt mandatarja - prenehanje naročila - pravilo o dokaznem bremenu - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - zamuda pri izplačilu - kdaj pride dolžnik v zamudo - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V razmerju med prvo tožnico, pokojnim A. A. in prvo toženko je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo elemente (ustne) mandatne pogodbe. Prva toženka je s prihranki staršev razpolagala na podlagi njunega naloga.
Prva toženka je imela naročilo za razpolaganje s prihranki staršev najkasneje ob sklenitvi pogodb o vezavi depozitov. Izvršitev naročila dokazuje njegov obstoj. Sorodstveno razmerje pogodbenih strank pa pojasnjuje odsotnost dogovora o plačilu za trud.
Sodišče prve stopnje v tožbenih navedbah ni imelo podlage, da bi kot skupno premoženje upoštevalo še kaj drugega kot sporna denarna sredstva.
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/1. SPZ člen 99, 99/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - negatorna tožba - sklepčnost stvarnopravnega tožbenega zahtevka - dejansko stanje - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, saj se za podlago vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi in ga toženec pritožbeno ne more več izpodbijati. Sodišče ugotavlja zgolj sklepčnost tožbe v smislu, ali so tožbene trditve, ki zasledujejo pravno posledico, vsebovano v tožbenem zahtevku, skladne s predloženimi dokazi in jih je moč subsumirati pod pravno normo, ki utemeljuje zasledovano pravno posledico s tožbenim zahtevkom.
shranjevalna pogodba - pogodba za določen čas - pogodba za nedoločen čas - razvezni pogoj
S pritožbenim stališčem, da je bila pogodba sklenjena za določen čas zato, ker je bila sklenjena do prodaje stroja, ni mogoče soglašati. Skladno z določilom 62. člena OZ je pogodba sklenjena za določen čas takrat, kadar je rok določen v tednih, dnevih, mesecih ali letih. Vezava prenehanja pogodbe na nek dogodek, za katerega niti ni stoodstotno, da se bo sploh kdaj zgodil, pomeni sklenitev pogodbe pod razveznim pogojem, kot pravilno omenja sodišče prve stopnje.
ZLNDL člen 1. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - družbena lastnina - nepremičnine v družbeni lastnini - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - lastninjenje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - izključitev priposestvovanja nepremičnine, ki je predmet lastninjenja - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - najemno razmerje - obstoj najemnega razmerja - tipska pogodba - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - prodaja garaže - dobroverna lastniška posest - dobra vera kupca - trditveno in dokazno breme - negativno dejstvo - prevalitev dokaznega bremena - deklaratorni vpis v zemljiško knjigo - preverjanje - veriga prenosov - prevzem posesti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica zgolj zaradi stanja zemljiške knjige in neposedovanja verige pogodb o prenosu razpolagalne pravice ni bila dolžna podvomiti o obstoju svoje lastninske pravice na garaži. Tožnica ob sklenitvi darilne pogodbe v letu 1982 tudi ni bila dolžna preverjati lastninskega stanja sporne garaže, ki jo je pošteno prevzela v posest od svoje pravne prednice, saj v konkretnem primeru ni bilo posebnih okoliščin, ki bi povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da pravna prednica ni lastnica stvari. Glede na navedeno so neutemeljene tudi tovrstne pritožbene navedbe, ki poudarjajo pomen zemljiško knjižnega stanja.
Pritožbeno sodišče je v predmetni zadevi odločalo dvakrat. Prvič je odločalo o pritožbi nasprotnega udeleženca z dne 9. 9. 2021 zoper sklep z dne 24. 8. 2021 in o stroških, povezanih s to pritožbo, drugič pa o pritožni predlagateljice 12. 5. 2022 zoper sklep z dne 25. 4. 2022 in o stroških povezanih s to pritožbo. Odločilo je, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka, povezanih s pritožbo nasprotnega udeleženca pridrži za končno odločitev (sklep IV Cp 1946/2021 z dne 30. 11. 2021), glede pritožbenih stroškov nasprotnega udeleženca, povezanih s pritožbo predlagateljice pa je odločilo, da jih nasprotni udeleženec krije sam, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben (9. točka obrazložitve sklepa IV Cp 1299/2022 z dne 11. 8. 2022). O stroških za pritožbo z dne 9. 9. 2021 tako še ni odločeno.
ZPP člen 108, 116, 224, 224/4, 318, 318/1, 318/3. OZ člen 178, 179.
zamudna sodba - delna zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - osebno vročanje - vročitev - javna listina - vročilnica - vročilnica kot dokaz - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - sklepčnost tožbe - poprava tožbe - dokazi in dokazovanje - izvedba dokazov - razveljavitev zamudne sodbe - nepremoženjska škoda
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je domnevo mogoče izpodbijati z ustreznimi trditvami in dokazi. Tožeča stranka je predlagala vzpostavitev v prejšnje stanje in o tem predlagala dokaze. Tudi zavrnilno zamudno sodbo izpodbija iz tega razloga. Postavitev v prejšnje stanje ni mogoče zaradi zatrjevanja, da tožnik ni prejel sklepa sodišča, vendar je treba presojati navedbe kot trditve, da tožeča stranka ni prejela sklepa sodišča prve stopnje.
ZD člen 194, 194/5, 207, 207/1. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 3, 3/2, 4, 15.
Peti odstavek 194. člena ZD določa, da sodišče, pri katerem je oporoka ali kateremu se oporoka predloži, to odpre in prebere, četudi je za zapuščinsko obravnavo pristojno kakšno drugo sodišče ali tuji organ. Ker je bila oporoka predložena Okrajnemu sodišču v Ljubljani, je to pravilno oporoko razglasilo, s tem pa ni sprejelo svoje pristojnosti za vodenje zapuščinskega postopka.
Bilo bi nepravilno, če bi se pri naročilu pridobitve zavarovalnine mandat cepil na fazo, ko odvetnik pri zavarovalnici poda pravno argumentirano zahtevo za pridobitev zavarovalnine in ločeno na fazo izplačila zavarovalnine (oziroma po stališču pritožbe naj bi šlo za dva ločena pravna posla). Iz vidika posla, ki ga mora odvetnik opraviti, gre za neločljivo povezana opravila. Šele s prejemom denarja na strani oškodovanca je posel pridobitve zavarovalnine zaključen.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, katere so obvezne sestavine pritožbe (med njimi je tudi podpis pritožnika). V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da bi morala biti tožnica pri hoji še toliko bolj skrbna, ker je po sporni poti redko hodila. Ker je šlo za asfaltirano pot namenjeno pešcem, je bilo povsem normalno, da sredi nje ni mogla pričakovati ostankov količkov. Če bi kaj takega lahko pričakovala, potem bi bil mogoč očitek, da bi morala biti pozorna na tla, po katerih je hodila – podoben je namreč lahko očitek pri hoji ob robu cestišča, kjer so manjše udrtine nekaj povsem pričakovanega. Ravno iz tega razloga je sodišče za drugi škodni dogodek tožnici upravičeno pripisalo 20 % soprispevek. Ker je po sporni poti leto pred tem že šla in se takrat spotaknila ob ostanka količkov, bi morala biti na isti poti bolj pozorna, saj bi se lahko zgodilo, da štrclja količkov še ne bi bila odstranjena – kar se je na koncu tudi potrdilo.